SATIRIČNA KOMEDIJA
Podnaslov: Predpustna igra o naprednem carju in o parlamentu
NUMBER OF PERSONS: 9 (9m)
PLACE AND TIME OF EVENT: »Dejanje se vrši za deveto goro, za deveto vodo v jutrovi deželi in pod milim nebom«. Avtor se je odločil za pravljično dikcijo, tako da je tudi časovna umestitev prepuščena uprizoritveni svobodi.
SOURCE: Knjižico je leta 2008 v Ljubljani izdal Dragotin Hribar. Avtor je uporabil psevdonim Jakob Dolinar.
Pisatelj Fran Milčinski (1867 – 1932) je bil po poklicu pravnik, pred prvo svetovno vojno ugleden ljubljanski sodnik, v kraljevini Jugoslaviji pa tudi član najvišjega sodišča v državi, vrhovnega sodišča v Zagrebu, imenovanega Miza sedmerice. Iz sodne prakse je črpal motive za svoja dela, kot sodnik za mladoletne tudi za Ptičke brez gnezda (1917). To povest so v dramatizaciji Primoža Kozaka leta 1975 uprizorili v Slovenskem mladinskem gledališču.
Poleg satiričnih zgodb in humoresk je pisal tudi pravljice in mladinske povesti. Prozo je začel pisati in objavljati že v dijaških letih. Zelo zgodaj se je angažiral tudi v organizaciji in upravljanju slovenskega gledališča. Že na prelomu stoletij (1899) je postal član ljubljanske gledališke intendance. V tem obdobju je bil tudi tajnik Dramatičnega društva. V skladu s svojimi nazori o dramatiki je začel pisati tudi gledališke igre. Prvencu A short-term play about space for the Prešeren Monument (1904) followed Brother Sokol (2005), which was as much a comedy as it was Gypsies (2006) staged at the Provincial Theatre in Ljubljana. In the following years he wrote more plays From the ninth land (1908), Volkashin (1913) and Where there is love, there is God (1913), dramatizacija Tolstojeve povesti. Po prvi svetovni vojni je postal je član Slovenskega gledališkega konzorcija. V zrelih letih je ustvaril še dve igri za mladino, Mighty Ring and A cheerful game about a sad princess (both 1923) and a satire with a hero from the famous Levstik story, which he subtitled Krpan the younger (1925). Even today, Milčinski is still present on Slovenian stages, not with his comedies, but with dramatizations of stories about the Butalci. Pistons so njegovo najpogosteje uprizarjano delo, čeprav si jih avtor sploh ni zamislil kot odrsko besedilo. Ena od dramatizacij je v dveh različicah dostopna tudi na naši spletni strani.
Povezava na: Fran Milčinski, Jaša Jamnik Pistons
Povezava na: Fran Milčinski, Jaša Jamnik Fools!!!
Na naši spletni strani si lahko ogledate e-razstavo o Franu Milčinskem in njegovi dramatiki. Avtorica razstave je Tea Rogelj.
Link to e-razstavo.
PARLAMENT KOT NAVIDEZNA DEMOKRACIJA
V kratki igri v verzih nam Milčinski sporoča, da sta strankarsko življenje in državnozborski teater le farsa, ki pomaga vzdrževati monarhijo. Idejo o ustanovitvi parlamenta najbolj navdušeno podpre prav absolutni vladar. Preden uvede parlamentarizem, ima opozicijo le v demokratu, z državnim zborom pa prihaja v deželo veliko večji cirkus, ki bo ljudi zaposlil, carja pa ne bo ogrozil, ampak le utrdil njegov prestol.
Dogajanje komedije v verzih je osredotočeno na neskončno klanjanje carju, absolutnemu vladarju. Poleg diplomata in dvornega pesnika ga hvalijo še straža in služabniki. Edini, ki godrnja, pa čeprav zelo previdno, je demokrat; izkaže se sicer, da je tudi on del sistema, nekakšna plačana opozicija. Ko car zaukaže demokratovo likvidacijo, poseže v dogajanje diplomat in prepreči obglavljenje:
Hej, stoj, saj to le demokrat je tvoj!
Da vse, kar je lepo in blago,
Z jezika oblati nesnago,
Ne sme se šteti njemu v zlo,
Ki vendar plačan je za to.
Zaplet predstavlja ustanavljanje parlamenta. Iz tujine, kjer je parlamentarno življenje že utečena praksa, se vrne minister Tomaž, ki je navdušen nad parlamentarizmom, diplomat pa trmasto nasprotuje uvedbi državnega zbora. Ministra Tomaža podpre sam car:
Zakaj ne, ako car to hoče?
Ker pač ima vsak boljši dvor
dandanes svoj državni zbor…
Vsi sodelujoči nizajo argumente za in proti. Minister Tomaž s carjevim dovoljenjem spreobrača najbolj zakrknjene:
Parlament je popularen
pri vladarjih, pri graščakih,
pri meščanih, pri težakih,
vse poslušat vanj hiti,
vse o njem le govori,
možki, ženske, star in mlad,
vsak v državni zbor gre rad!
Na koncu prebivalci devete dežele v karnevalskem vzdušju ustanovijo parlament in uprizarjajo parlamentarne prepire.