Prejemnik najvišjega igralskega odličja za življenjsko delo v Sloveniji za leto 2022 je član novogoriškega igralskega ansambla, kjer je deloval od leta 1969, ko se je to gledališče profesionaliziralo, do upokojitve leta 2014.
V impresivnem popisu Barišičevih gledaliških vlog izstopa nekaj izjemnih stvaritev v postavitvah dramatike absurda. Še danes v spominih mnogih gledalcev živi njegova interpretacija v uprizoritvi Ionescove Plešaste pevke (1995, režija Vito Taufer); Gospo Smith je po besedah Andreja Inkreta upodobil kot »vitko, že malo osivelo, afektirano damo, ki v tesnem belem kostumu in z nakupovalno vrečko v rokah nenehoma drobenclja na visokih petah in izgovarja svoje absurdne povedi z nenadkriljivo fino feminilno eleganco.« Tea Rogelj je v utemeljitvi Borštnikovega prstana izpostavila najznačilnejšo potezo Barišičevega ustvarjanja: »kot igralec vseskozi posodablja svoj način igre in ohranja radovednost za nov, drugačen gledališki in filmski jezik«.
Na fotografiji je v vlogi Vidca v predstavi Pot v Jajce (2009, režija Sebastijan Horvat, koprodukcija SNG Nova Gorica in SNG Drama Ljubljana), v kateri je, po zapisu Slavka Pezdirja, »z zagrobno distanco ubesedil vso grozovitost vojnega in mednacionalnega nasilja«.
Iz naših zbirk – plakat junij 2022:
