[av_buttonrow alignment='left' button_spacing='5′ button_spacing_unit='px' av_uid=” custom_class=” admin_preview_bg=”]
[av_buttonrow_item label='Source' link='manually,#vir' link_target=” size='small' label_display=” icon_select='no' icon='5′ font='entypo-fontello' color='theme-color-subtle' custom_bg='#444444′ custom_font='#ffffff'][/av_buttonrow_item]
[av_buttonrow_item label='Podatki o avtorju‘ link=’manually,#avtor’ link_target=” size=’small’ label_display=” icon_select=’no’ icon=’ue800′ font=’entypo-fontello’ color=’theme-color-subtle’ custom_bg=’#444444′ custom_font=’#ffffff’][/av_buttonrow_item]
[av_buttonrow_item label='Content' link='manually,#vsebina' link_target=” size='small' label_display=” icon_select='no' icon='ue800′ font='entypo-fontello' color='theme-color-subtle' custom_bg='#444444′ custom_font='#ffffff'][/av_buttonrow_item]
[av_buttonrow_item label='Read it‘ link=’manually,https://www.slogi.si/wp-content/uploads/2020/06/CIGAN-ČAROVNIK-1.pdf’ link_target=’_blank’ size=’small’ label_display=” icon_select=’no’ icon=’ue800′ font=’entypo-fontello’ color=’theme-color-subtle’ custom_bg=’#444444′ custom_font=’#ffffff’][/av_buttonrow_item]
[/av_buttonrow]
KOMEDIJA
Podnaslov: Burka v dveh dejanjih s petjem
ŠTEVILO OSEB: 10 (10m)
KRAJ IN ČAS DOGAJANJA: V igri spremljamo kmečko življenje konec 19. stoletja na slovenskem podeželju.
Besedilo je izšlo v drugem zvezku Krekovih Izbranih spisov (1927).
ČAS NASTANKA IGRE: Ivan Dolenec, urednik Krekovih Izbranih spisov, v uvodu drugega zvezka navaja, da je Krekov rokopis igre izgubljen, ohranil pa se je prepis z dovoljenjem za uprizoritev, datiran z 19. februarjem 1897. Krek naj bi burko napisal na pobudo članov Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, verze pa je uglasbil društveni zborovodja Alojzij Sachs.
Janez Evangelist Krek (1865–1917) je bil politik, duhovnik, teolog, publicist ter pisec številnih strokovnih, zgodovinskih, teoloških in leposlovnih del. Bil je dolgoleten poslanec v državnem in deželnem zboru, posvečal pa se je predvsem izboljšanju socialnega položaja kmetov in delavcev. Ustanavljal je društva, zadruge, posojilnice, strokovne šole, konzumne verige za preskrbo delavstva, zavode za zaposlovanje (posredovalnice za delo), pokojninske sklade, kulturne in športne zveze društev. Z gospodarskim reševanjem slovenskega kmečkega prebivalstva je vplival na zmanjšanje izseljevanja. V svojem političnem programu, ki ga je razumel kot krščanski socializem, se je zavzemal za gospodarsko in politično preživetje Slovencev, ki je bilo po njegovem mnenju odvisno od izboljšanja socialnega položaja in uspešnega vsestranskega organiziranja gospodarskega ter kulturnega življenja. Podpiral je zahtevo po splošni in enaki volilni pravici in poudarjal pomen izobraževanja, tudi neformalnega. Med njegove najpomembnejše razprave sodijo Črne bukve kmečkega stanu (1895). V delu je analiziral kmetijstvo in gospodarstvo številnih dežel. Krekova najobsežnejša monografija, ki obsega več kot šesto strani, je Socijalizem (1901). V delu je podal svoje videnje zgodovine in razvoja socialističnih idej in gibanj. Krekovi biografi so evidentirali nekaj tisoč govorov in okoli šest tisoč člankov, pisal pa je tudi pesmi, prozo in dramska dela.
Prvemu dramskemu poskusu Sv. Ciril in Metod stopita na slovansko zemljo (1885) je sledil niz iger z izključno moškimi vlogami; avtor jih je napisal za uprizarjanje v društvih, ki so imela v njegovem času izključno moško (ali izključno žensko) članstvo: Pravica se je izkazala (1892), Cigan čarovnik (1897) in Občinski tepček (objavljena 1908, nastala vsaj deset let prej).
Pozneje je napisal še enako število iger z mešano zasedbo: Turški križ (1910), Tri sestre (1910), dramo Sv. Lucija (1913) in Ob vojski (2017).
Krek ni imel velikih literarnih ambicij. Večina iger je nastala na pobudo prijateljev in članov društev za potrebe njihovega gledališkega ustvarjanja. V Slovenski krščansko-socialni zvezi, ki jo je ustanovil, je organiziral izdajanje Zbirke ljudskih iger, v kateri sta izšli tudi dve njegovi burki. Uprizoritev svojih besedil zaradi preobilice drugega dela ni spremljal, ohranil pa se je podatek, da je kot igralec sodeloval pri slovenskih ljubiteljskih predstavah na Dunaju (Ob 50 letnici dr. Janeza Evangelista Kreka, 2017, str. 49).
ROMI V STAREJŠI SLOVENSKI DRAMATIKI
V nadaljevanju občasno uporabljamo poimenovanje cigani, ki je bilo v uporabi v starejši slovenski literaturi, čeprav se zavedamo slabšalnih oziroma žaljivih podtonov, ki jih ima ta beseda danes. V Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1890) so Romi le omenjeni: malega Jurčka preimenujejo v Matička in so torej »zaslužni« za poimenovanje enega najznamenitejših likov naše literature in prvega junaka v slovenski dramatiki.
V komediji Miroslava Vilharja Kdor prej pride, ta prej melje (1870), ki je ostala v rokopisu, nastopa tudi ciganka Jela, ki odigra podobno vlogo kot jo imajo na primer služabniki v Molièrovih komedijah. Kot vedeževalka v rokah drži vse niti dogajanja, vpliva na zaplet in predvsem razplet igre ter ima od tega tudi sama koristi. Res je, da je zvita in preračunljiva, a je tudi dobrohotna in inteligentna: »stranke« zaupajo njeni presoji in sledijo njenim navodilom.
Vilharjeva igra je ostala v rokopisu in je skoraj popolnoma neznana, medtem ko je bila Krekova burka Cigan čarovnik še leta in leta po nastanku izjemno popularna in pogosto uprizarjana na društvenih odrih. Cigan Miško ima podobne lastnosti kot Jela. Tudi on je premeten, hitrih misli in iznajdljiv. V igri se vse odvija po njegovih zamislih. Je pa Miško vseeno bolj karikiran in to zaradi jezika: govori namreč nekakšno spakedrano hrvaščino, ki naj bi igri pomagala k dodatnim komičnim učinkom.
S karikiranjem romskega govora je poskušal spodbuditi smeh tudi Fran Milčinski v svoji komediji Cigani, vendar je njegov prikaz Romov drugačen. Predstavnike družine Brajdič je namenoma upodobil z upoštevanjem vseh predsodkov in klišejev, značilnih za odnos do Romov.
Slovenski gledališki muzej je bil založnik obsežne zbirke analiz slovenskih gledaliških iger izpod peresa Tarasa Kermaunerja, ki je izhajala pod naslovom Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija Slovenske dramatike. Krekovi igri Cigan čarovnik se je med drugim posvečal tudi v knjigi Premagovanje blata (1. del).
V prvem prizoru soseda tarnata nad mlajšo generacijo. Lokarjev sin Lenart je lenuh, ki bi rad brez dela prišel do denarja, Graharjev nečak Pavle pa sicer rad poprime za delo, a je nasilnež in pretepač. Njuno obnašanje preseda tudi njunim vrstnikom, zato najamejo premetenega cigana Miška, ki iz obeh brije norce. Prvega »začara«, da postane neviden. Ko se, prepričan, da ga nihče ne vidi, potika okoli, nastopajoči komentirajo njegove napake, zaradi česar se zamisli nad sabo in na koncu poboljša. Drugi je zaradi nekakšnega uroka, za katerega ga Miško prepriča, da je usodnega pomena za izid njegove ljubezenske zgodbe, prisiljen molčati in prenašati vse mogoče očitke vaščanov. Ker je končno miren in pohleven, se ga usmili tudi oče dekleta, v katero je zaljubljen. Obljubi mu hčerkino roko, tako da se prigoda za vse srečno konča in izteče v dolgo pesem, ki povzema vsebino burke in gledalcem deli življenjske modrosti. Igra je skozi vse dogajanje prepletena s pevskimi nastopi: solističnimi in zborovskimi. Med drugimi dejanje prekinejo fantovska, vojaška in ciganova pesem.