»Treba je bilo pokriti belo liso 1941-1945 slovenske gledališke zgodovine, ki je bila znamenje naše neodjenljive kulturniške malomarnosti in ožine,« je zapisal Mirko Mahnič v Uvodu k svoji knjigi Položaj slovenske gledališke omike 1941-1945. Na natis je morala čakati dvajset let.
Dolgoletni lektor v ljubljanski Drami, dramaturg, režiser ter avtor dramskih in proznih del, je v pričujoči monografiji popisal obdobje slovenske gledališke zgodovine, ki se je pokrivalo z enim najbolj usodnih obdobij slovenskega naroda – 2. svetovno vojno, narodnoosvobodilno borbo in revolucijo. Mahnič ta usodni čas osvetli v drugačni luči, kot smo bili doslej vajeni: to je bil čas, ko navkljub zapovedanemu kulturnemu molku muze niso molčale, še zlasti ne Talija …
O knjigi tudi:
Tednik Mladina, 7. 1. 2010
