Slovenski gledališki letopis – digitalna baza podatkov, predstavitev

Slovenski gledališki muzej in zavod Novi Zato (s spletnim portalom si.gledal) končujeta prehodno fazo digitalizacije Slovenskega gledališkega repertoarja in Slovenskega gledališkega Letopisa. Spletna baza podatkov, imenovana Teatris, zdaj zajema celotno zgodovino slovenskega profesionalnega in eksperimentalnega ter tudi polprofesionalnega gledališča od leta 1867 do sezone 2006/7. Spletna verzija predvidoma še za leto dni ostaja delo v nastajanju, saj baza podatkov, iz katere je nastala, še ni v celoti usklajena s stanjem v posameznih Letopisih. Ti so namreč pri urejevalniku besedil ter na poti skozi korekture doživljali spremembe, s katerimi baza podatkov še ni povsem usklajena. Prvi nadaljnji korak bo torej izpopolnitev in prečiščenje baze podatkov. Teatris bo še naprej urejal in sestavljal Slovenski gledališki muzej, vsa večja gledališča pa bodo imela zagotovljen dostop do soustvarjanja baze in bodo podatke o lastni produkciji vnašala sama. Letopis bo kot publikacija ohranil svoj koncept in širino – prav s tem namreč presega podatke na spletu. To zlasti velja za ubeseditve podatkov, za podatke o reprizah, gostovanjih, festivalih, podeljenih nagradah, za statistično obdelavo podatkov in za bibiliografijo člankov.

Spletna verzija je tretja različica slovenske teatrografije, ki ima svoje začetke v letu 1967. Takrat je Slovenski gledališki muzej izdal »stoletni« Repertoar slovenskih gledališč, ki zajema obdobje slovenske gledališke produkcije od ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani (1867) do aktualnega leta (1967). »Stoletnemu repertoarju« je nato sledilo 5 petletnih nadaljevanj, ki so zajela obdobje od 1967 do 1992. Sezona 1992/93 je prelomna v smislu preobrazbe Repertoarja v vsebinsko precej bogatejši Slovenski gledališki letopis, ki je do današnji dni doživel že 15 letnih izdaj. Letopis je sicer ohranil koncept Repertoarja, vendar je pregled razširil še na celotne zasedbe posameznih uprizoritev ter na reprize in gostovanja; prinesel je tudi detajlne popise festivalov ter priznanj in nagrad, podeljenih gledališčnikom; vpeljal podrobno in celostno statistiko premier, repriz, gostovanj, gledalcev itn. ter nenazadnje bibliografijo knjig, serijskih publikacij in člankov s področja gledališča.

Po obdobju Repertoarja in obdobju Letopisa je torej publikacija v letu 2008 vstopila v svojo tretjo razvojno stopnjo in je trenutno (z nekaterimi omejitvami spričo dejstva, da gre za delo v nastajanju) celostno dosegljiva na spletu na portalu www.sigledal.org

Slovenski gledališki muzej v sodelovanju z zavodom Novi Zato, 2009