Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) 1. marca 2019 praznuje petletnico svoje ustanovitve, s svojimi predhodniki pa že več kot 65 let deluje kot osrednji slovenski gledališki muzej. Obletnico bo inštitut obeležil v sredo, 27. februarja, ob 18. uri na jubilejnem večeru z naslovom Drobni dragulji iz zbirk SLOGI – Gledališkega muzeja.
SLOGI je nacionalni javni zavod, katerega poslanstvo sta razvoj gledališke kulture in promocija gledališke umetnosti, kar zavod uresničuje z raziskovanjem, preučevanjem, interpretiranjem, promoviranjem, ohranjanjem, dokumentiranjem in predstavljanjem slovenske gledališke kulture, gledališke dediščine in gledališke umetnosti v slovenskem in mednarodnem prostoru.
SLOGI je pravni naslednik Slovenskega gledališkega muzeja, ustanovljenega 29. novembra 1952. Njegov prvi direktor Janko Traven se je lotil obsežnega zbiranja težko pregledne količine gradiva, ki so ga dotlej ne sistematizirano hranili arhivi slovenskih gledališč in gledališčniki na svojih domovih. Leta 1962 je vodenje muzeja prevzel Dušan Moravec, ki je ustanovil zbirko Dokumenti, periodično publikacijo, ki dokumentirano spregovori o slovenski gledališki zgodovini. Leta 1978 se je Slovenskemu gledališkemu muzeju pridružil filmski muzejski oddelek Društva slovenskih filmskih delavcev v Ljubljani, zato se je muzej od leta 1979 imenoval Slovenski gledališki in filmski muzej. Po letu 1990 se je s Cankarjeve ulice 11 v Ljubljani preselil na današnjo lokacijo v prostore na Mestnem trgu 17, kjer je domovalo več znanih Slovencev: baročni slikar Fortunat Bergant, pesnik France Prešeren, pesnik, urednik in knjižničar Miha Kastelic, pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec Miran Jarc ter violinist Tomaž Lorenz. Leta 1996 je prišlo do razdružitve gledališkega in filmskega oddelka, saj se je slednji ob ustanovitvi Slovenske kinoteke preselil pod njeno okrilje, ustanova pa se je odtlej do leta 2014 znova imenovala Slovenski gledališki muzej. 28. februarja 2014 je bil v Uradnem listu RS objavljen Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovenski gledališki inštitut, ki je stopil v veljavo 1. marca 2014. Prvi direktor SLOGI (in hkrati zadnji direktor Slovenskega gledališkega muzeja) je bil dramatik, pesnik, esejist in prevajalec Ivo Svetina, od avgusta 2014 pa inštitut vodi gledališka kritičarka, teoretičarka in esejistka, avtorica radijskih dram, kustodinja Mojca Jan Zoran.
»Na področju gledališča obstaja ogromno dobrih praks, dejavnosti in rešitev. So pa te razdrobljene in odvisne od spodobnosti vodstev ali posameznikov – pravih ljudi na pravih mestih – v javnih zavodih, na nevladni sceni ali v širšem gledališkem prostoru. To je treba prepoznati in vzpostaviti pogoje, da se dobre stvari povežejo, združijo, sobivajo in s tem ustvarijo nov kvaliteten prostor za razvoj, tudi za strokovno razumevanje in promoviranje preteklosti, sedanjosti in prihodnost slovenske gledališke kulture.
Slovenski gledališki inštitut ne odkriva ničesar novega, sproži in ustvarja pogoje za povezovanje. Prav tako je z dostopnostjo. Da je nekaj dostopno, ne pomeni samo, da ima veliko in vsako leto več obiskovalcev, pomeni tudi, da gledališče v najširšem pomenu besede postane samoumevni del življenja. Tako povezovanje gledališča je smiselno le s sistemskimi rešitvami, ki so komunikacijski mostovi in elementi mreženja za celotno področje gledališča v Sloveniji, hkrati pa povezujejo slovensko gledališče z mednarodnim prostorom.
V prvi »petletki«, ki skoraj sovpada z mojim prvim mandatom vodenja Slovenskega gledališkega inštituta, saj sem vodenje SLOGI prevzela pet mesecev po ustanovitvi, je bil glavni cilj vzpostaviti Slovenski gledališki inštitut in začrtati njegovo delovanje. V drugem srednjeročnem obdobju, če bom imela priložnost še za drugi mandat, pa je cilj razviti SLOGI v sodoben dejaven subjekt, ki z jasno vizijo in na temeljih strokovnosti, sodelovanja in povezovanja bistveno prispeva k »razumevanju in promoviranju preteklosti, sedanjosti in prihodnosti gledališke kulture in umetnosti ali gledališča v najširšem pomenu besede,« tako doma, kot v mednarodnem prostoru.« (Mojca Jan Zoran, direktorica SLOGI)
SLOGI je v petih letih postal subjekt, ki vzpostavlja prostor za razvoj, promocijo in dostopnost slovenske gledališke umetnosti, kulture, stroke in kulturno-umetnostne vzgoje na področju gledališča ter na izvedbeni ravni pri tem sodeluje z drugimi subjekti na področju gledališča, kulturne dediščine, vzgoje in izobraževanja. Aktivno se vključuje v mednarodni prostor s ciljem promocije slovenske gledališke umetnosti in kulture ter s ciljem slovenskemu prostoru posredovati nova znanja in veščine na področju gledališča in gledališke dediščine.
Osrednja dejavnost SLOGI ostaja muzejska javna služba na področju gledališke dediščine, ki jo SLOGI izvaja v okviru osrednje enote SLOGI – Gledališki muzej. V SLOGI – Gledališkem muzeju sta dve muzejski zbirki – osrednja muzejska zbirka Ikonoteka in Avdio zbirka. Ob muzejskih zbirkah sta v gledališke muzeju še dve arhivski zbirki: Arhiv rokopisov in člankov ter biografij in Video arhiv, ter zbirka Hemeroteka. Vse zbirke skupaj tvorijo celoto gledališke dediščine, ki jo hrani SLOGI – Gledališki muzej s ciljem hranjenja, predstavljanja in proučevanja slovenskega profesionalnega gledališča (z izjemo Šentjakobskega gledališča, ki ga kot vrh ljubiteljske gledališke ustvarjalnosti po tradiciji vključujemo v zbiralno dejavnost gledališkega muzeja), gledaliških ustvarjalcev in gledališke kulture. V bogati zbirki fotografij, gledaliških listov, časopisne, periodične, video in zvočne dokumentacije, plakatov, kostumskih in scenskih skic, kostumov in maket, letakov, plakatov, pisem, rokopisov – celotna zbirka skupno znaša preko 780 tisoč predmetov … so tudi scenske skice Avgusta Černigoja. V specialni knjižnici SLOGI so referenčni strokovni materiali s področja gledališča, v Digitalni knjižnici pa SLOGI prek spleta predstavlja težje dostopna slovenska dramska besedila.
SLOGI z redno založniško dejavnostjo skrbi za izhajanje strokovnih del s področja gledališča. Zbirka Dokumenti je ena osrednjih strokovnih zbirk na področju gledališča z več desetletno tradicijo. Dokumenti izhajajo od leta 1963 in bodo letos, v letu 2019, obeležili svojo stoto številko. Dokumenti so prvih 20 let prinašali strokovne članke o slovenski gledališki zgodovini, pozneje pa so se transformirali v monografsko zbirko. Slovenski gledališki letopis je nadaljevanje Repertoarja slovenskih gledališč 1867–1967, obsežne teatrografije, izdane ob stoletnici ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani (1967), ki je popisala stoletno zgodovino slovenskih gledaliških uprizoritev. Letopis danes ponuja prikaz slovenske gledališke produkcije s preglednico slovenskih gledaliških festivalov, podeljenih nagrad ter kritiških spremnih besed k dogajanju v posameznih zvrsteh gledališča. Je osrednja podatkovna baza za področje profesionalnega gledališča, ki je dostopna tudi v digitalni različici kot digitalna podatkovna baza Repertoar, ki jo ureja in vodi SLOGI na osrednjem portalu slovenskega gledališča SiGledal. Repertoar nudi spletno dostopen podroben popis profesionalne slovenske gledališke produkcije v zadnjih 150 letih slovenske gledališke zgodovine, od leta 1867 dalje. V sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani SLOGI od leta 2015 z dvema številkama v letniku izdaja tudi znanstveno revijo za teorijo scenskih umetnosti Amfiteater. SLOGI izdaja tudi monografske študije o slovenskih gledaliških ustvarjalcih ter monografije o dejavnosti slovenskih gledališč in gledaliških gibanj, izdal pa je tudi prvega Hamleta v stripu.
SLOGI letos obeležuje tudi 5 let rednega delovanja muzejskega izobraževalnega programa s ponudbami za otroke, mladino, odrasle in ranljive skupine. Danes ima v ponudbi več kot 20 različnih muzejskih izobraževalnih programov, določene programe pa lahko izvede tudi v šolah in vrtcih (SLOGI mobilni). SLOGI je Ministrstvo za kulturo RS imenovalo za nacionalnega koordinatorja za kulturno-umetnostno vzgojo na področju gledališča, v obdobju 2016-2021 pa je tudi izvajalec kulturno-umetniško vzgojnega projekta Gleda(l)išče, sofinanciranega s strani Ministrstva za kulturo RS in Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada. Projekt Gleda(l)išče je zasnovan kot vzorčen model in celovita strategija prožne oblike učenja, ki partnersko povezuje vzgojno-izobraževalne zavode, kulturne ustanove in ustvarjalce ter v formalno učno okolje vpeljuje neformalne, kreativne, kulturno-vzgojne pristope. V okviru projekta je SLOGI vzpostavil in vodi spletno platformo Zlata paličica, referenčno baza za iskanje in prvo spoznavanje kakovostnih gledaliških predstav za otroke in mladino. Namenjena je vsem, ki radi obiskujejo gledališče in želijo v gledališki svet vpeljati tudi odraščajoče občinstvo.
SLOGI pripravlja razstave in organizira prireditve, osredotočene na gledališko dediščino, teorijo in prakso. Na stalni razstavi HOJA za GLEDalIŠČEM. Od jezuitov do Cankarja, ki jo lahko obiščete v razstavnih prostori SLOGI na Mestnem trgu 17, se lahko sprehodite po poti slovenskega gledališča od gledališča reformatorjev do Ivana Cankarja na prelomu 19. in 20. stoletja – razstava slikovito predstavlja začetke in osrednje tokove gledališča v Sloveniji, njegovo vpetost v evropska kulturna dogajanja in njegovo vlogo pri oblikovanju slovenske nacionalne zavesti. V virtualnem svetu SLOGI domuje z že več kot 10 digitalnimi razstavami, ki jih je pripravil na portalu slovenskega gledališča SiGledal v sodelovanju z zavodom Novi Zato. in drugimi partnerji ter s podjetjem Semantika na portalu Museu.ms. Poleg stalnih razstav pa SLOGI pripravlja tudi začasne razstave – naslednjo razstava »Prostor v prostoru: Scenografija na Slovenskem do leta 1991« bo prva pregledna razstava, ki bo slovensko scenografijo hkrati prikazala z zgodovinskega, stilnega, likovnega in gledališkega vidika. To razstavo pripravlja SLOGI v sodelovanju za Narodno galerijo, kjer bo tudi na ogled med 25. 4. in 8. 9. 2019.
SLOGI sodeluje in se povezuje s sorodnimi institucijami ne le doma, temveč tudi v tujini. V letih 2012–2017 je pod okriljem Združenja zgodovinskih gledališč Evrope (Perspectiv) in s finančno podporo EU (programa Kultura) skupaj s petimi muzeji iz Avstrije, Danske, Nemčije, Poljske in Velike Britanije zasnoval odmevno potujočo razstavo Zgodovina Evrope – kot jo pripovedujejo gledališča, ki je bila konec leta 2016 tudi na ogled v Ljubljani. V okviru združenja Perspectiv sodeluje tudi pri projektu Evropska pot zgodovinskih gledališč, ki povezuje različne gledališke stavbe po Evropi. Trenutno je inštitut vključen v več mednarodnih projektov, med drugim v projekt Reclaimed Avant-garde, ki s partnerji iz osrednje in vzhodne Evrope znanstveno raziskuje in interpretira zgodovinsko avantgardo v gledališču, vključen pa je tudi v pripravo mednarodnega projekta na temo gledališke fotografije in pripravo mednarodne antologije dramskih tekstov mladih evropskih dramatikov.
V petletnem obdobju je SLOGI pripravil 4 začasne in 12 virtualni razstav, pripravil več kot 100 dogodkov za javnost – pogovorov, predavanj, okroglih miz, simpozijev, predstavitev in drugih prireditev, zabeležil več kot 400 izvedb pedagoških programov ter izdal 27 publikacij, njegove programe pa je obiskalo več kot 50 tisoč obiskovalcev.
Ob svojem petem rojstnem dnevu vas sodelavci SLOGI v sredo, 27. februarja ob 18. uri vabijo na gledališko-zgodovinski in umetniški večer z naslovom »Dragulji« iz zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja. Vabljeni na družabni sprehod po dokumentarnih in umetniških pričevanjih slovenske gledališke zgodovine ob komentiranem orisu dragocenih dokumentov SLOGI – Gledališkega muzeja. Afirmacije naših fondov, izris slutnje o tem, kaj vse slovensko gledališko preteklost udejanja, ter kreiranje vedrega umetniškega večera in prijetnega druženja so cilji našega srečanja ob jubileju. Po ikonotečnem, arhivskem in zvočnem gradivu vas bodo vodili Tea Rogelj, Ana Perne in snovalec večera Štefan Vevar, z umetniško besedo pa jih bo spremljala prvakinja slovenskega gledališča, gledališka in filmska igralka Barbara Cerar. V četrtek, 28. februarja pa vas SLOGI ob 10. in 17. uri vabi na javno vodstvo po stalni razstavi HOJA za GLEDalIŠČEM. Od jezuitov do Cankarja. Vstop na slavnostni večer in javni vodstvi je prost.