Mirjam Kalin – nagrajena altistka, predstavitev

Operni krogi – večer z osebnostjo iz sveta slovenske operne umetnosti je bil posvečen altistki Mirjam Kalin, nagrajenki Prešernovega sklada. Pogovor je vodil Kristijan Ukmar. Srečanje so organizirali Kulturno društvo Glasbena Matica, Slovenski gledališki muzej in SNG Opera in balet Ljubljana.

Altistka Mirjam Kalin je rojena Ljubljančanka. Tu je po končani pedagoški gimnaziji študirala solopetje pri operni pevki Zlati Ognjanovič. Nje se hvaležno spominja kot »svoje glasbene mame; vse kar imam mi je prav ona položila v glasbeno zibko. Brez njene podpore mi ne bi uspelo.« Začela je s petjem v zboru: najprej je postala članica Zbora RTV Slovenija, leta 1991 novoustanovljenega Slovenskega komornega zbora, kmalu nato članica opernega zbora, leta 1996 pa je bila že solistka ljubljanske opere, kjer je ustvarila vrsto zanimivih opernih likov, ki so ji prinesli priznanje občinstva in strokovne kritike. Njena prva vloga je bila vloga guvernante v Pikovi dami,pela je Tereso v Bellinijevi Mesečnici, Varuno v Blodkovi operi V vodnjaku, ježibabo v Dvorakovi Rusalki, Vanjo v Glinkovem Ivanu Susaninu, bila je tudi Suzuki v Puccinijevi Madame Butterfly, dvorna dama v Meyerbeerovih Hugenotih, pela je v Seviljskem brivcu, Jenufi, Prodani nevesti, Trubadurju, pa tudi v vrsti slovenskih oper, kot so Globokarjeva L’armonia drammatica, Golobova Medeja, v Šivčevi Cortesovi vrnitvi, Švarovi Kleopatri. Enega izmed vrhuncev svoje kariere je ustvarila z vlogo Jele v Kozinovem Ekvinokciju. V kritiki beremo, da je »njena interpretacija čustveno ranjene matere nekaj umetniško najbolj dognanega, kar smo v zadnjem času slišali, videli /…/; bila je tudi tista dama, ki nam je dala vedeti, da je Kozinova opera velika glasba. Njen glas se je ujel s Kozinovo glasbo; vloga pa je bila ustvarjena zanjo/…/«

Ob delu v operi je Mirjam Kalin pela v vrsti vokalno-instrumentalih del domačih in tujih avtorjev. Prvič je nastopila kot solistka na koncertu s komornim orkestrom Slovenicum pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica v Haydnovem delu Stabat Mater. Sledili so številni nastopi, saj je pela v več kot petdesetih tovrstnih delih – v skladbah Bacha, Brucknerja, Elgarja, Handla, Haydna, Mozarta, Pergolesija, Schmidta, Saint-Saënsa, Verdija, Vivaldija in Gustava Mahlerja (Das klagende Lied, Das lied von der Erde, Lieder eines fahrendes Gesellen, 8. simfonija). Uspešno se je uveljavila tudi z izvedbami del slovenskih skladateljev, kot so Janez Krstnik Dolar, Ambrož Čopi, Uroš Krek, Štefan Mavri, Pavel Mihelčič, Ivo Petrić, Alojz Srebotnak, itd.

Nastopala je z najrazličnejšimi orkestri v skladbah od baroka do sedanjosti v Avstriji, Angliji, Nemčiji, Italiji, na Portugalskem, v Španiji in na Hrvaškem.
Kot obetavna mlada pevka je leta 10996 dobila Wagnerjevo štipendijo, leta 1998 pa nagrado zlata ptica za vlogo Jele v Ekvinokciju. Posnela je tudi nekaj CD-jev, med njimi s pianistko Natašo Valant Pet pesmi Alme Maher, Šest pesmi Alexandra Zemlinskega in Mahlerjeve Pesmi za umrlimi otroki (Kindertotenlieder).
Primož Kurent: Sto slovenskih opernih zvezd, Koledarska zbirka, Prešernova družba d.d.; Ljubljana, 2005