Dan, ko se je rodil utemeljitelj sodobnega baleta Jean-Georges Noverre (1727–1810), 29. april, je od leta 1982 posvečen plesu. Za mednarodni dan plesa ga je razglasil Mednarodni plesni komite, ki deluje v okviru Mednarodnega gledališkega inštituta pri Unescu. Namenjen je praznovanju vseh, ki prepoznavajo vrednost in pomen umetnosti plesa, hkrati pa je namenjen ozaveščanju vlad, politikov in institucij, ki se pomena plesa za posameznika, družbo ne zavedajo dovolj.
Vsako leto na ta dan obkroži svet poslanica ene od znamenitih osebnosti s področja plesa. Letošnjo mednarodno poslanico je napisal južnoafriški plesalec, koreograf, igralec in plesni pedagog Gregory Vuyani Maqoma:
“Med nedavnim intervjujem sem moral globlje razmišljati o plesu in o tem, kaj mi pomeni. V iskanju odgovora na vprašanje sem se ozrl na prehojeno pot in spoznal, da gre pri vsem pravzaprav za smisel – vsak dan predstavlja nov izziv, s katerim se je treba soočiti; sam poskušam osmisliti svet skozi ples.
Živimo v trenutku nepredstavljivih tragedij, v času, ki bi ga lahko najbolje opisal kot obdobje po človeku. Bolj kot kdajkoli prej moramo plesati z namenom, da spomnimo na človečnost, ki je še vedno med nami. Smisel in empatija morata preseči dolgotrajno obdobje nesporne virtualne pokrajine razpada, ki nas je pripeljala do katarze splošnega žalovanja; ta zaobjema vso žalost in mučno resničnost, ki življenje nenehoma preplavlja s smrtjo, zavračanjem in revščino. Naš ples mora bolj kot kdajkoli prej biti jasen znak svetovnim voditeljem in tistim, ki jim je zaupano varovanje in izbolševanje pogojev za človeštvo, da smo vojska divjih mislecev in da imamo namen korak za korakom spreminjati svet. Ples je svoboda in z našo najdeno svobodo moramo ujetosti, s katerimi se soočajo na različnih koncih sveta, osvoboditi tudi druge. Ples ni političen, a postane političen, ker je stkan iz človeških stikov in se odziva na okoliščine v poskusu, da človeku povrne dostojanstvo.
Ko plešemo s svojimi telesi, ko se premikamo po prostoru in se med seboj povezujemo, postanemo sila gibanja, ki prepleta srca, se dotika duš in prinaša ozdravljenje, ki ga tako brezupno potrebujemo. In smisel postane en sam večglav, nepremagljiv in nerazdružljiv ples. Zato moramo v tem trenutku plesati dalje!!!” Prevedla Tatjana Ažman (vir: DBUS)
Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) je slovensko plesno poslanico, ki jo slovenskemu plesnemu krogu sporoča slovenski baletni umetnik, uvedlo po vzoru drugih držav leta 2009. Letošnji slovenski poslanici sta napisala Vojko Vidmar in Milko Šparemblek.
Vojko Vidmar, prejemnik strokovne nagrade Lydie Wisiakove za življenjsko delo leta 2019, nekdanji baletni solist v ljubljanski Operi ter prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 1996:
“Vse je za nekaj dobro. Reklo, ki me spremlja vse življenje …
Je morda trenutno stanje, ko smo prisilno omejeni v gibanju in naših svoboščinah, primerno za ponovno preverjanje tega rekla?
Vsekakor … Skoraj pozabljeno je naše zavedanje, da smo brezmejno blagoslovljeni z dejstvom, da smo nastali na planetu, ki je v primerjavi s kozmosom manjši kot nano delec, da smo na tem delcu ugledali luč sveta v objemu neskončno čudežne narave in doživljamo življenje v objemu kozmične ljubezni, umetnosti in plesa.
Naše pozabljanje in nespoštovanje teh dejstev in tega zavedanja, ob zagledanosti v materialni svet, je za nas priviligirance – nedostojno. Naše gornje dobro bdi nad nami in si želi, da cenimo, spoštujemo in uživamo prav vsak trenutek našega življenja, ki nam je podarjeno. Tudi tu in zdaj v tem ternutku ob zavedanju našega plesa, ki nas spremlja in izpolnjuje od našega nastanka. Ples, ki ne obstaja, če ni povezan z našimi notranjimi občutji, z radostjo v srcu, v stiku z glasbo, prijaznim pogledom na svet, na sočloveka. Lepota življenja, ovita v šal ljubezni …
Ples ima tisočero obrazov, in vsako gibanje našega telesa, kjerkoli, kadarkoli in kakršnokoli, povezano z prijaznimi mislimi in zadovoljstvom v naši notranjosti je … kozmični ples!
Plešite!” (vir: DBUS)
Milko Šparemblek, koreograf, plesalec, režiser in prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2020:
“Ples ni nekaj, kar se dogaja izven našega bitja … Osebno razumem, da je vsak korak, vsak gib naše roke, vsak obrat glave in vsaka poza našega telesa … da je vse to (lahko bi bilo) ples…
Ko pa ples nadgradimo, ga sistematiziramo in postavimo v nek nov odnos, ples postane nekaj, kar lahko gledajo tudi drugi … mogoče včasih tudi z užitkom in občudovanjem …
Ker je ples tankočutna uganka in čudežna preobrazba in nadgradnja vsakodnevnosti … v njem lahko odkrivamo skrivnostni svet naših notranjosti …” (vir: DBUS)
Več o mednarodnem dnevu plesa (AN)
