Marjana Lipovšek – mezzosopranistka, predstavitev

Operni krogi– večer z osebnostjo iz sveta slovenske operne umetnosti je bil posvečen osebnosti in delu Marjane Lipovšek, ene največjih svetovnih opernih in koncertnih glasbenih umetnic. Marjana Lipovšek je dobitnica številnih nagrad med drugim tudi nagrade Prešernovega sklada.
Razgovor je vodila Mojca Menart. V sodelovanju s KD Glasbeno Matico in SNG Opera in balet.

Med največjimi svetovnimi opernimi zvezdami je danes mezosopranistka Marjana Lipovšek, hčerka slovenskega skladatelja Marjana Lipovška in pianistke Pie Lenardi Lipovšek. Že zgodaj se je uvajala v svet glasbe. V Ljubljani je najprej diplomirala na Oddelku za glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo (1970), nato pa se je v Gradcu posvetila študiju petja in diplomirala leta 1977. Že naslednje leto je bila angažirana v dunajski Državni operi, leta 1981 pa je za tri leta odšla v Hamburg; odtlej živi kot svoboda umetnica.

Na svojem repertoarju ima praktično vse vloge svojega področja, nastopala je na vseh opernih baletnih odrih po vsem svetu, obenem pa kot koncertna pevka na recitalih, kjer je pela vse od samospevov do oratorijev in kantat. Njeno petje odlikujejo lep glas, dovršena tehnika, muzikalna interpretacija in izjemna igralka nadarjenost. Z enako velikim uspehom poje v italijanskih, francoskih in nemških operah, prav tako je izvrstna interpretka Mahlerjevih skladb, na njenih recitalih pa so na sporedu tudi samospevi slovenskih skladateljev, zlasti pesmi njenega očeta Marjana Lipovška.

Za svoje delo je tako doma kot v tujini prejela že vrsto pomembnih nagrad in priznanj. Za vrhunske dosežke je leta 1988 dobila Prešernovo nagrado, leta 1994 srebrni častni znak svobode republike Slovenije, leta 2002 je bila ob praznovanju tristote obletnice Slovenske filharmonije in njenih predhodnic imenovan za njeno častno članico.; leta 1993 je dobila častni naziv »bavarske komorne pevke«, leta 1996 podoben naziv na Dunaju, leta 1996 na Dunaju zlato medaljo Gustava Mahlerja in leta 2001 zlato odlikovanje za znanost in kulturo Republike Avstrije.

Ko je leta 1998 dobila Prešernovo nagrado, je o svojih začetkih in uspehih dejala:«Ko sem spoznala, da imam glas, ki mi daje možnost glasbene izpovedi, sem vedela, da je ta izpovedna moč v meni zelo velika. Zavedala pa sem se, da moram glas spraviti na tako visoko tehnično raven, da mi bo to omogočil. Prav zdaj zadnje mesece se mi zdi, da sem dosegla kvalitetno točko, na kateri lahko vsakogar popolnoma prepričam o svoji resnici. Ta resnica pa se ni v desetih letih, od mojih pevskih začetkov nič spremenila. Imela sem pač srečo, da sem po študiju na pedagoškem oddelku ljubljanske Akademije za glasbo bila prosta, da nisem dobila službe in sem se odločila nadaljevati študij v Gradcu…Moram reči, da se, ko sem v Gradcu začela peti, niti nisem tako potegovala za petje. Rekla sem si – če bo šlo, bo šlo, a mora biti res dobro, bom pač poskusila, sicer pa nič. – Sploh se mi zdi, da je v življenju treba jemati stvari na ta način, in ne na silo. In še:«Najlepši občutek zame je peti na odru – to je zame nekakšna meditacija…Da katarza je. To doživljanje je zdaj veliko bolj koncentrirano, veliko bolj zavestno in zmeraj bolj dodelano, močnejše. Zato začenjam ponudbe vedno bolj filtrirati in manj delati. Umetnost posrka človeka vase in sreča, da je tako…Da, to je dar, nekaj kar si dobil. Vsak človek, ki ima tak dar, ima po mojem mnenju tudi življenjsko nalogo, ki jo mora izpolniti. Jaz nimam otrok in mislim, da tako mora biti; vsaka mati da zelo veliko na pot svojemu otroku injazto dajem pač umetnosti…Mislim, da tu ni nobenega kompromisa.«

Marjana Lipovšek ima že doslej izjemno bogato diskografijo z nad 50 ploščami: od posnetkov kompletnih oper do recitalov samospevov ali nastopov v oratorijih in kantatah. Nekaj plošč je posnela tudi doma. Primož Kurent: Sto slovenskih opernih zvezd, Koledarska zbirka, Prešernova družba d.d.; Ljubljana, 2005