10. 11. Ksenija Hribar in PTL”:
pričevalke in pričevalci: Sinja Ožbolt, Marko Mlačnik, Mateja Rebolj, Tanja Zgonc, Mateja Bučar in Sabina Potočki
11. 11. “Lojzka Žerdin in Marija Vogelnik”:
pričevalke: Lojzka Žerdin, Eka Vogelnik, Neja Kos
12. 11. “Živa Kraigher in Studio za svobodni ples”:
pričevalke: Vilma Rupnik, Daliborka Podboj, Jasna Knez, Neja Kos
Priprava koncepta: Katja Praznik, Maja Delak in Sabina Potočki.
Srečanje je pripravila in moderirala Katja Praznik.
Mapiranje zgodovine sodobnega plesa v Sloveniji je tridnevno srečanje, namenjeno seznanjanju, pogovorom in druženju z nekaterimi ključnimi ustvarjalkami sodobnega plesa v Sloveniji. Pogovori se bodo osredotočali zlasti na njihovo umetniško delovanje in dejavnosti, načine ustvarjanja ter različne koncepte o plesu in gibu, ki so jih razvijale od sredine 30. let do sredine 90. let prejšnjega stoletja. S pogovori tako s samimi ustvarjalkami kot njihovimi tesnimi sodelavkami in sodelavci ter spremljevalci želimo odpreti poglede na raznorodno polje sodobnoplesne ustvarjalnosti in dejavnosti, ki se je v slovenskem prostoru začela razvijati že konec 20. let dvajsetega stoletja in sovpada s svetovnim pojavom sodobnoplesne umetnosti. Tridnevno srečanje se bo tokrat posvetilo delu Ksenije Hribar (1938–1999) in Plesnega teatra Ljubljana, Lojzke Žerdin, Marije Vogelnik (1914–2008), Žive Kraigher in Studija za svobodni ples predvsem z namenom, da s pričevanji in prikazom odlomkov arhivskih posnetkov predstav orišemo nekaj od točk na zemljevidu zgodovine sodobnega plesa, ki nikakor ne zajema vseh pomembnih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so vzpostavljali polje sodobnega plesa pri nas.
Ker v Sloveniji za področje sodobnega plesa ne obstaja institucija, ki bi sistematično hranila in distribuirala informacije povezane neposredno z umetniško prakso in njeno zgodovino na lokalnem nivoju, je srečanje namenjeno seznanjanju z osebnimi pričevanji in informacijami iz zasebnih arhivov ustvarjalk in ustvarjalcev sodobnega plesa pri nas. Na ta način želimo prispevati k ustvarjanju pogojev za prepotrebno vzpostavitev kritičnih študij in refleksije ter seznanjanju širše javnosti o razvoju in zgodovini sodobnega plesa pri nas.
Ksenija Hribar (1938–1999), plesalka, koreografinja in pedagoginja, je po končani Srednji baletni šoli v Ljubljani in angažmaju v ansamblu ljubljanskega SNG Opera in Balet leta 1965 odšla na izpopolnjevanje plesnega znanja v Veliko Britanijo na Marie Rambert School of Ballet, nekaj let kasneje pa je šolanje nadaljevala na London Contemporary Dance School. Kasneje se je priključila matični plesni skupini in bila med ustanovnimi člani London Contemporary Dance Theatra (LCDT) Z direktorjem LCDT Robinom Howardom pa je sooblikovala tudi izobraževalni plesni program. Leta 1977 je diplomirala je na stolici za gledališče (Drama Department, Faculty of Arts and Humanities) na Univerzi Victoria v Manchestru. Po vrnitvi iz Velike Britanije leta 1978 je koreografirala v predstavah slovenskih dramskih gledališč, plesne skupine London Contemporary Dance Theatre, Baleta Opere SNG v Ljubljani in Skupine Lidije Sotlar. Med leti 1973-1996 je koreografirala na skoraj vseh odrskih deskah v Sloveniji (SNG Drama Ljubljana, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica, SNG Maribor, SLG Celje, Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče ljubljansko, Stalno slovensko gledališče Trst, Lutkovno gledališče Ljubljana, Gledališče Glej …) in sodelovala s številnimi režiserji (Dušan Jovanović, Mile Korun, Mario Uršič, Aleš Jan, Vinko Möderndorfer, Janez Pipan, Dušan Mlakar, Vito Taufer in mnogimi drugimi). Leta 1984 je z Damirjem Zlatarjem Freyjem soustanovila profesionalno plesno skupino Plesni Teater Ljubljana (PTL). Med njene odmevnejše avtorske plesne predstave v PTL sodijo: Grenke solze za l. M. (Krst), Koncert, Alpsko sanjarjenje, Nostalgija, Odisejev povratnik, Bikec Ferdinand jr., Komemoracija – Posušene solze in Sentimentalne reminiscence. V okviru izobraževalnega programa Cankarjevega doma je režirala in koreografirala Plesno učno uro. Bila je pobudnica soustanoviteljica in prva predsednica Društva za sodobni ples Slovenije (1994). Leta 1991 je postala docentka za umetnost giba in predstojnica katedere za plesno in gibno izraznost pri AGRFT. Poleg umetniškega delovanja, je sodelovala v izobraževalnih TV oddajah (otroški plesni musical Maček Muri, režija Slavko Hren), strokovnih odborih in ekspertnih skupinah ter napisala več strokovnih člankov. Ksenija Hribar je bila na področju plesa ena izmed gonilnih sil v boju za vzpostavljanje temeljnih postavk za formacijo profesionalnih institucionalnih pogojev sodobnega plesa pri nas.
