Gledališko desetletje, Kritike 1979/80 – 1989/90 avtorja Jerneja Novaka, predstavitev nove publikacije SLOGI

Gledališko desetletje z izborom gledaliških kritik Jerneja Novaka med sezonama 1979/80 in 1989/90 obravnava produkcijo desetih slovenskih institucionalnih odrov ter šestih neinstitucionalnih uprizoritev in devet študijskih stvaritev AGRFT. Poseben razdelek Novak nameni še Koreodrami, razmeroma kratkemu, a vplivnemu pojavu na slovenski gledališki sceni na prelomu 80. v 90. leta prejšnjega stoletja.
Kot poudari Jernej Novak sam, so bila osemdeseta leta v gledališču nedvomno čas t. i. režiserskega gledališča, kritiške ocene v izboru pa je razvrstil po gledališčih, v katerih so predstave nastale (in v zaporedju, kot je gledališča spremljal kot poročevalec ljubljanskega časnika Dnevnik) – v nemajhni meri tudi z namenom, da bi tako omogočil vpogled v ustvarjalno rast igralcev in igralskih ansamblov. To pa je le ena od dodanih vrednosti pričujoče zbirke, katere pomenljivi podtekst tvori že njen časovni fokus. Knjiga z nespornim pomenom za raziskovanje zgodovine slovenske odrske umetnosti želi nagovoriti aktualni čas tudi s tem, da (ob avtorski kondiciji pisca) odseva celostno in absolutno predanost gledališki tvari (na vseh koncih slovenskega prostora), ki je zaradi širšega spleta okoliščin danes v Sloveniji izrazito redka in nič več samoumevna.

Knjiga izšla v sozaložništvu s Slovensko matico.

Na predstavitvi bodo sodelovali avtor Jernej Novak, pisec spremne besede Matic Kocijančič in urednik knjige mag. Primož Jesenko.

Jernej Novak (1946) je diplomiral iz primerjalne književnosti in sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po izkušnji urednika kulturne rubrike študentskega časopisa Tribuna je kot novinar v kulturni redakciji časopisa Dnevnik v letih 1975–1997 redno ocenjeval predstave slovenskih dramskih gledališč. V letih 1980–2013 je bil zaposlen v Igranem programu Televizije Slovenija kot urednik in dramaturg. Objavil je več kot tisoč gledaliških kritik in poročil z gledaliških festivalov v Jugoslaviji in tujini. Bil je prvi predsednik Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (ust. 1975), večkrat selektor festivalov (Sterijevo pozorje, MES, Alpe-Jadran, Goriško srečanje malih odrov, Teden slovenske drame, Borštnikovo srečanje) ter predsednik in član strokovnih žirij festivalov. Objavil je številne eseje o sodobnih slovenskih gledaliških ustvarjalcih, o slovenskih dramskih in lutkovnih gledališčih. Kritiška poročila o slovenskem gledališču in eseje o najvidnejših ustvarjalcih je objavljal tudi v srbohrvaški, angleški, francoski in nemški strokovni periodiki. Kot dramaturg je več let sodeloval s kulturnim društvom Oder treh herojev Pirniče in z Lutkovnim gledališčem Jože Pengov, za gledališke in lutkovne uprizoritve je pripravil tudi več dramatizacij proznih del slovenske in svetovne klasike.