Slovenski gledališki muzej je izdal knjigo dr. Andreja Inkreta, ki je ena osrednjih osebnosti slovenske gledališke kritike in teatrologije druge polovice 20. stoletja. Izbrana besedila iz več kot tridesetletnega kritiškega pisanja beležijo najmarkantnejše dogodke in z njimi tudi osebnosti, ki so oblikovale podobo slovenske Talije zadnjih dveh desetletij preteklega stoletja. Skupaj s knjigo Milo za drago (1978) in s Tržaškimi kritikami (1987), predstavlja to delo kontinuirano kronološko celoto in časovno zrcalo. Ob predstavitvi knjige sta spregovorila tudi gledališki kritik Vasja Predan in Ivo Svetina.
Rojen 29. aprila 1943 v Celju, kjer je 1962 maturiral in se vpisal na dramaturški oddelek Akademije za igralsko umetnost . Po diplomi (»Drama in gledališče Dominika Smoleta, Primoža Kozaka in Petra Božiča«, 1968) je delal v Drami SNG in potem deset let v kulturnem uredništvu Dela, hkrati pa objavljal književne in gledališke študije, eseje in kritike. Že med študijem je bil član uredništva študentskega lista Tribuna, revij Perspektive in Problemi; v začetku osemdesetih let je bil med pobudniki in ustanovitelji Nove revije. – 1980 je bil na svoji nekdanji šoli, AGRFT, izvoljen za docenta, tam 1985 doktoriral s temo »Predmet in princip dramaturgije« ter postal 1986 izredni in 1991 profesor za dramaturgijo; v letih 1991–1999 je bil dekan. Upokojil se je oktobra 2006.
Literarno in gledališko kritiko objavlja v slovenskih in južnoslovanskih časopisih in revijah. Spremlja in se zavzema za avantgardne pojave v slovenski literarturi in gledališču, pri čemer ju razume kot avtonomno estetsko dejavnost; obravnava tudi splošnejše probleme dramaturgije in literarne zgodovine. Ukvarja se tudi z dramatizacijo, uredil in komentiral je številna dela slovenskih pisateljev.
