Amfiteater, Revija za teorijo scenskih umetnosti, letnik 7, številka 1

Lokacija:
Termin:

Prva številka sedmega letnika črpa iz tridnevnega mednarodnega simpozija Umetnost kamišibaja: Beseda podobe in podoba besede, ki je potekal v Slovenskem gledališkem inštitutu maja leta 2018. Tematski sklop začnemo z esejem Igorja Cvetka, ki široko kontekstualizira slovenski kamišibaj. Temu sledi razprava Tare McGowan, ki umesti kamišibaj v svetovno avdiovizualno zgodovino. Julia Gerster analizira načine uporabe kamišibaja po jedrski nesreči 3. marca 2011 na Japonskem. Za to obliko kamišibaja predlaga nov termin, in sicer kamišibaj spominjanja. Še eno praktično rabo kamišibaja, tj. za ohranitev ogroženega dialekta, opiše Yosuke Miki. Posvetitev kamišibaju pa zaključimo s knjižno recenzijo prvega priročnika za ustvarjanje kamišibaja Jelene Sitar: Umetnost kamišibaja: Priročnik za ustvarjanje.

Poleg sklopa o kamišibaju objavljamo še tri razprave. Nika Leskovšek z metodo analize medijske recepcije dogodka ter uvodnih ritualov predstave Dramski observatorij Kapital iz leta slovenske osamosvojitve 1991 raziskuje javno dojemanje vloge umetnosti v družbi v času spremenjenih družbenopolitičnih razmer in tranzicije iz socializma v demokracijo. Tasos Angelopoulos na dveh primerih odrskih uprizoritev Aristofanovih Ptičev pokaže, kako sta družbena in politična ideologija grštva vplivali na interpretativne okvire grškega občinstva ter kritike. Miha Marek pa na izviren način analizira opus Slavka Gruma, da bi prikazal, kako njegova dramatika ne uspe uveljaviti katarze kot dramaturškega principa, a je prav zato podobna psihoanalitični terapevtski metodi.

Poleg prej omenjenega kamišibajskega priročnika smo pripravili še tri knjižne recenzije in sicer knjig Tine Kolenik Koža kot kostum: Oblačenje in slačenje v vsakdanjem življenju in umetniškem ustvarjanju, Tomaža Toporišiča Medmedijsko in medkulturno nomadstvo: O vezljivosti medijev in kultur ter Roberta Pfallerja Interpasivnost: Radosti delegiranega uživanja.

 

 

Revijo Amfiteater je ustanovila UL AGRFT. V letu 2015 je revija začela izhajati v soizdajateljstvu s Slovenskim gledališkim inštitutom. Ob tem pa ostaja univerzitetna znanstvena revija, z dvema številkama v letniku. Revija je vključena v MLA International Bibliography (Directory of Periodicals). Izdajo publikacije sta finančno podprla Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Slovenski gledališki inštitut

Mestni trg 17, 1000 Ljubljana

T: 01 241 5800
E: slogi@slogi.si
S: www.slogi.si