Alenka Bartl ima za seboj izjemno bogato ustvarjalno kariero. Še pred diplomo na Akademiji uporabnih umetnosti v Beogradu je v zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja zasnovala prve dramske, operne in baletne kostumografije v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani – bila je ena prvih slovenskih poklicnih kostumografk z univerzitetno izobrazbo iz likovne umetnosti in kostumografije.
V petinpetdesetih letih je zasnovala več kot 500 gledaliških kostumografij, sodelovala pri kakih štiridesetih filmskih in televizijskih produkcijah ter postavila temelje slovenske katedre za kostumografijo – kot redna profesorica je zaznamovala generacije študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademije za likovno umetnost v Ljubljani.
Znatno je pripomogla k uveljavitvi kostumografije kot samostojne umetniške zvrsti na Slovenskem in tudi v nekdanji Jugoslaviji; prav na njeno pobudo so na Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju uvedli zlate arene tudi za kostumografijo.
Kostumske skice Alenke Bartl (v zasebnih zbirkah in Ikonoteki SGM jih je po zdaj znanih podatkih ohranjenih več kot 5000) oziroma njihova upodobitev – dramski, operni, baletni ter filmski in televizijski kostumi – razodevajo inteligentno, instinktivno, pogosto duhovito in radoživo, predvsem pa vselej radovedno in iskateljsko umetnico. V njih je znala hkrati slediti sporočilnosti avtorske predloge, režijski interpretaciji, psihologiji oziroma dramaturški karakterizaciji likov in ujeti tudi značaj interpreta, tistega, ki kostum »nosi«. V skicah (in kostumih) je vedno spretno in premišljeno združevala (umetnostne) zgodovinske sloge, ki jih je narekovala predloga, z estetiko časa, v katerem je gledališka oziroma televizijska ali filmska stvaritev nastala.
Alenka Bartl je s svojimi stvaritvami sodelovala na številnih pomembnih domačih in tujih festivalih in razstavah (ob Praškem kvadrienalu velja omeniti vsaj še odmevni mednarodni razstavi v Tokiu in Šanghaju) ter zanje prejela številne nagrade in priznanja, med njimi nagrado Prešernovega sklada (1972) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1989).
Slovenski gledališki muzej je s pregledno razstavo umetničinega opusa zaznamoval 60. obletnico delovanja.
Vodji projekta: Ivo Svetina; Francka Slivnik * Zasnova in postavitev razstave: Andrej Stražišar * Kustosinja razstave: Tea Rogelj * Izbor skic: Alenka Bartl (s pomočjo Tee Rogelj) * Besedila na razstavi: Tea Rogelj, Ivo Svetina * Lektorica: Jana Lavtižar * Prevod v angleščino: Maja Visenjak Limon * Koordinacija: Marja Lorenčak Kiker * Konservatorsko-restavratorska priprava gradiva: Tina Buh * Digitalizacija in popisi kostumskih skic: Dušan Nelec, Ana Perne in Tea Rogelj * Tehnična organizacija: Jože Raspet in tehnična ekipa Narodne galerije ter Dušan Nelec, Slovenski gledališki muzej * Dokumentarna filma Gospa, ki z oblačenjem slači in Legende velikega in malega ekrana: Alenka Bartl, kostumografinjasta nastala po scenariju in v režiji Slavka Hrena ter produkciji RTV Slovenija v letih 2011 in 2012. Sestavni del projekta je bil tudi Poklon kostumografki Alenki Bartl (predvajanje filma V začetku je bil greh, filmskega debuta kostumografke Alenke Bartl, v dvorani Slovenski kinoteke). Pri pripravi razstave so sodelovali: Slovenska kinoteka, RTV Slovenija, Tehniški muzej Slovenije, Gledališki atelje SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Drama Ljubljana
