France Bevk

Krivda (1926)

 

DRAMA

OSEBE: 4ž 4m in poljubno število manjših vlog (krčma, sodna dvorana)

PODNASLOV: drama v sedmih slikah, na naslovnici sta tudi podatka o kraju in času dogajanja (samotna vas v hribih, godi se po svetovni vojni).

 

VIR

Tipkopis brez letnice. Verjetno je nastal med 1930 in 1940. Obseg: 74+12 str. (varianta zadnje slike).

 

UPRIZORITVE

Besedilo so pod naslovom Materin greh leta 1926 uprizarjali najprej v Gorici in pozneje v manjših krajih po Goriškem. Že naslednje leto je bilo s prepovedjo delovanja prosvetnih društev na Primorskem njegovo odrsko življenje nasilno prekinjeno. Po vojni je bilo ob avtorjevi sedemdesetletnici in v nekoliko spremenjeni različici uprizorjeno v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici (Krivda, premiera 17. 9. 1960).

 

PODATKI O AVTORJU

France Bevk (1890-1970), ki sodi med najpomembnejše in najplodnejše slovenske prozaiste, je začel svojo umetniško pot kot pesnik in dramatik. Njegovo prvo objavljeno besedilo je dramski prizor Veseli god (1912). Po vrnitvi s fronte je v letih takoj po prvi svetovni vojni sooblikoval gledališko in širše kulturno življenje na Goriškem. Najprej je priredil dramo Lovski tat Friedricha Gerstäckerja in jo objavil pod psevdonimom Franc Seljak (1920). Leta 1921 je uredil knjižico priredb in izvirnih iger, ki je pod naslovom Enodejanke izšla v Gorici. Že njegova prva odmevna drama V globini (objavljena v Ljubljanskem zvonu leta 1922, pozneje pa pod naslovom V Kaverni), ki se dogaja v strelskih jarkih, in prikazuje vojne strahote, je v osnovi družinska tragedija. Enako velja tudi za poznejši igri Kajn (1924) in Materin greh (1926). Slednjo je Bevk predelal v prozno besedilo z naslovom Krivda, ki ga je prvič izdala tržaška Edinost (1929), za njo pa še Jugoslovanska knjigarna (1934) in DZS v četrti knjigi avtorjevih Izbranih spisov (1955). Poleg komedije Partija šaha (1939) je Bevk napisal številne igre za otroke in mladino, njegove zgodbe in romani pa so bili uporabljeni kot predloga mnogih dramatizacij.

 

VSEBINA

Uvodni pogovori širše družine v sadovnjaku pred kmečko hišo ustvarijo prevladujoče razpoloženje igre: napetost, nezaupanje in neiskrenost so posledica zastrupljenih medsebojnih odnosov. Ko je gospodar po padcu s strehe ohromel, je proti njegovi volji prišel k hiši hlapec Ivan. Z gospodarjevo ženo Ano naj bi se poznala že v mladosti. Po gospodarjevi smrti kmetijo vodi Ivan, gospodarjev brat Brdar, Anini otroci in sinova zaročenka pa se mu upirajo: ne prenesejo, da bi jim ukazoval hlapec in se bojijo, da jim bo prekrižal načrte. Brdar namiguje na intimen odnos med Ano in Ivanom, ki naj bi segal v čas, ko je bil njegov brat še živ. Ivan s samopašnim obnašanjem in nesramnostjo povzroči prepir. Ta se stopnjuje do groženj s fizičnim nasiljem, ki ga tokrat prepreči Anin prihod. V naslednjem prizoru Brdar hujska nečaka Jožeta: sumi, da sta prešuštnika ubila njegovega brata. Ob Aninem prihodu se Brdar odloči za ultimat: on ali Ivan. Ana se odloči za Ivana in Brdar odide. Ko ostaneta z Jožetom sama, Ana s svojimi izjavami in obnašanjem da sinu slutiti, da so stričeva namigovanja utemeljena.

Z naslednjim prizorom (sliko) se dogajanje preseli v notranjost kmečke hiše. Ivan trpinči družino in Ano sili k čimprejšnji poroki. Iz pogovora zvemo, da sta imela ljubimca razmerje že pred Anino poroko. Jože je zdoma: ker je po Ivanovih kriterijih prepozen, mu ta zapahne vrata. Ko pijani Jože pride domov po harmoniko in vidi, da so vrata zaklenjena, se razburjen vrne v krčmo, kjer je tudi stric: spet ga hujska in podpihuje njegovo jezo. Jože z nožem v roki pohiti proti domu.  Tokrat ga Ivan spusti v hišo in Ana v prepiru otrokom prizna, da se bo poročila s hlapcem. Ko se ta vmeša v njihovo prerekanje, ga Jože zabode.

Drama se nadaljuje v sodni dvorani. Po zaslišanju obtoženega Jožeta in prič je na vrsti Ana: najprej obtoži Jožeta, da je ubil očeta njenega še nerojenega otroka, potem pa se ji zareče, da je tudi Jožetova najmlajša sestrica Ivanov otrok. Jože in stric Brdar v odgovor na Anino razkritje njo in Ivana obdolžita umora pokojnega gospodarja. Ana zatrdi, da je mož izdihnil zaradi razburjenja, ker jo je zalotil z ljubimcem, vendar jo vseeno zaprejo.

Avtor je napisal dve varianti zadnjega prizora. Obe se dogajata nekaj mesecev po zaslišanju. Jožetova sestra, njegovo dekle in stric Brdar doma čakajo, da se vrne Ana, ki so jo oprostili. V ječi je rodila, otrok pa je umrl. Ano spremlja njena mama.

V prvi različici mama Ani brani, da bi se vrnila v rojstno hišo. V prepiru z Brdarjem Ana prizna umor. Ker noče ostati v hiši, na svoj stari dom pa ne more, se obesi.

V drugi varianti konca mama Ano vabi domov in tudi Brdar jo podi od hiše, kamor se bo že čez tri leta iz ječe vrnil Jože. Tako kot v prvi različici Ana nehote prizna krivdo. Drama se konča z njenim odhodom od doma in stričevimi besedami nečakinji, da ne bo nikoli več videla matere.

Drugo