design: kamerad
powered by: e-orbit

Zgodovina inštituta in njegova dejavnost

 

 

Slovenski gledališki inštitut je bil ustanovljen 1. marca 2014. Je pravni naslednik Slovenskega gledališkega muzeja, ustanovljenega 29. novembra 1952. Njegov prvi direktor Janko Traven je zastavil obsežen cilj zbiranja težko pregledne količine gradiva, ki so ga dotlej nesistematizirano hranili arhivi slovenskih gledališč in zasebne zbirke.


Leta 1962 je vodenje muzeja prevzel Dušan Moravec. S sodelavci se je lotil sistematičnega urejanja zbranega gradiva. V Moravčevem obdobju prične izhajati zbirka Dokumenti, periodična publikacija z dokumenti in članki o slovenski gledališki zgodovini. Prav tako je ob stoletnici ustanovitve Dramatičnega društva (1967) prvič izšel Repertoar slovenskih gledališč - ta od leta 1994 kot Slovenski gledališki letopis izhaja letno.


Leta 1978 se je Slovenskemu gledališkemu muzeju pridružil samostojni (sprva dislocirani) filmski muzejski oddelek, ki je dotlej deloval v okviru Društva slovenskih filmskih delavcev v Ljubljani. Tako se je muzej od leta 1979 imenoval Slovenski gledališki in filmski muzej. Po letu 1990, ko se je združena muzejska enota preselila s Cankarjeve ulice 11 v prostore na Mestnem trgu 17, je tudi filmski oddelek naseljeval prostore muzeja. Naslednja reorganizacija je sledila leta 1996, ob ustanovitvi Slovenske kinoteke kot samostojnega javnega zavoda (pod vodstvom Silvana Furlana), ko se je filmski oddelek muzeja pridružil Kinoteki. Takrat je Vlada Republike Slovenije s posebnim aktom ustanovila samostojni javni zavod Slovenski gledališki muzej.


Pri zbiranju, urejanju, hrambi, dokumentiranju in še zlasti pri raziskovanju ter strokovni obdelavi gradiva je muzej do rigoroznih varčevalnih ukrepov Vlade RS leta 2012 kontinuirano širil krog zunanjih sodelavcev, del svojega programa pa je udejanjal tudi v sodelovanju z drugimi ustanovami (glej Partnerji).


Ob bogato založeni Knjižnici, ki vsebuje referenčni strokovni material s področja slovenske in svetovne zgodovine gledališča in dramatike, sestavljajo Inštitut tudi drugi oddelki, ki skrbijo za različna področja gledališke zgodovine: Arhiv rokopisov in člankov, Ikonoteka, Video arhiv in Zvočni arhiv. Redni dotok gradiva povečuje zbirke časopisne, video in zvočne  dokumentacije, fotografij, gledaliških listov, knjig, kostumov, letakov, pisem, plakatov, rokopisov, scenskih maket, periodike, scenskih in kostumskih osnutkov ter drugega muzejskega gradiva.


Odkup muzejskega gradiva poteka v okviru finančnih možnosti, trenutni poudarek je na odkupih gledališke fotografije.