design: kamerad
powered by: e-orbit

Nova publikacija - GLEDALIŠKO DESETLETJE –  Kritike  1979/80–1989/90 avtorja Jerneja Novaka



 


Gledališko desetletje z izborom gledaliških kritik Jerneja Novaka med sezonama 1979/80 in 1989/90 obravnava produkcijo desetih slovenskih institucionalnih odrov ter šestih neinstitucionalnih uprizoritev in devet študijskih stvaritev AGRFT. Poseben razdelek Novak nameni še Koreodrami, razmeroma kratkemu, a vplivnemu pojavu na slovenski gledališki sceni na prelomu 80. v 90. leta prejšnjega stoletja.


Več o publikaciji


Publikacija je izšla v zbirki Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta v sodelovanju s Slovensko matico in je izdana s finančno pomočjo Ministrstva za kulturo RS.


IZ NAŠIH ZBIRK


Iz naših zbirk - portret Zofije Borštnik Zvonarjeve (1868–1948). 




Predstavljamo vam zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja. Oktobra objavljamo portret Zofije Borštnik Zvonarjeve (1868–1948).
V letu 2018 mineva 150 let od rojstva gledališke igralke Zofije Borštnik Zvonarjeve. Prvič je nastopila že pri štirinajstih, leta 1882 v ljubljanski Čitalnici. Kasneje je bila angažirana v Zagrebu in Ljubljani, nastopala je v Sofiji, Beogradu, Osijeku in drugod (igrala je v slovenščini, srbohrvaščini, nemščini in bolgarščini). Oblikovala je več kot 300 vlog in velja za eno najbolj markantnih slovenskih odrskih umetnic.

Na fotografiji je upodobljena v naslovni vlogi v Dami s kamelijami Alexandra Dumasa sina, Sofija, 1905. Na zadnjo stran fotografije je zapisala: »Ovu ulogu sam glumila u 3 jezika.«
Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej 



september 2018 - scenske skice Milana Butine (1923–1999)


julij–avgust 2018 - gledališka plakata povezana s 100. obletnico obuditve Slovenskega narodnega gledališča po prvi svetovni vojni


junij 2018 - kostumske skice Alenke Bartl (1930-1918)


maj 2018 - ob stoletnici smrti Ivana Cankarja, največjega slovenskega dramatika (1876–1918)


april 2018 - Fran Lipah, slovenski dramski igralec (1892–1952)


marec 2018 - člani Narodne čitalnice v Kranju (ust. 1863), kolorirana fotografija iz leta 1878


februar 2018 - Janez Mejač, baletni solist, koreograf in režiser


STALNA RAZSTAVA

HOJA ZA GLEDalIŠČEM - Od jezuitov do Cankarja





V Cankarjevem letu in Evropskem letu kulturne dediščine smo ponovno odprli stalno razstavo, ki jo je v letu 2017 skoraj leto dni nadomeščala 150. obletnici ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani (1867‒2017) posvečena začasna razstava.


Stalno razstavo, ki osvetljuje pot, ki jo je slovensko gledališče prehodilo od 17. do 20. stoletja, smo v letu evropske kulturne dediščine dodali nove dimenzije in perspektive, s katerimi jo skušamo jasneje postaviti na zemljevid evropske gledališke zgodovine. Velika storia sega od gledališča reformatorjev in protireformatorjev in se sklene z nastopom slovenskega dramatika evropskega formata Ivana Cankarja na prelomu 19. in 20. stoletja. Ob tem nazorno prikaže, da so vsi ključni prelomni dogodki in procesi na tej poti v znamenju bodisi paralelnih evropskih procesov ali pa evropskih korenin oziroma  vplivov; a hkrati vendarle tudi v znamenju emancipacije slovenskega gledališča od prevelike zavezanosti slednjim ‒ zlasti na ravni jezika in nacionalne samobitnosti.


Odprta je od ponedeljka do petka (9.00-17.00) in ob sobotah (10.00-17.00). Zaprto ob nedeljah in praznikih (razen 8. februarja). Vstop prost!

 


 

 

VIDEO VODIČ V SLOVENSKEM ZNAKOVNEM JEZIKU S PODNAPISI po stalni razstavi Hoja za gledališčem. Od jezuitov do Cankarja



Video vodič je pripravila Melanie Likar v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam*. Lepo vabljeni k ogledu, tako na Facebook  ali Youtube strani Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI) kot ob obisku muzeja.




 

 

 

Lepo vabljeni k ogledu!




*Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za kulturo. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti; prednostne usmeritve Kulturna in socialna vključenost.


Nova publikacija - SLIŠATI SLIKO, VIDETI ZVOK - Zgodovina radijske igre v Sloveniji avtorja Aleša Jana.





Knjiga Aleša Jana SLIŠATI SLIKO, VIDETI ZVOK – Zgodovina radijske igre v Sloveniji obravnava zgodovino radijske igre v slovenskem kulturnem prostoru od njenih začetkov do danes. Je »hibrid med zgodovinjenjem, teoretizacijo in pričevanjem o tem pomembnem mediju in zvrsti slovenske sodobne besedne in medijske umetnosti,« kot je zapisal recenzent dr. Tomaž Toporišič. O knjigi je mag. Matej Venier, avtor spremne besede, zapisal: »Slovenska radijska igra je na prelomni točki, ko bo bodisi izginila kot kačji rep ali pa bo dobila nove spodbude in začela v večji meri nagovarjati slehernika v njegovi eksistencialni razsežnosti. Delo Aleša Jana /…/ je javnosti predstavljeno v pomenljivem času, ob 90-letnici delovanja Radia Slovenija, /…/ in morda v zadnjem trenutku, ko ima sodobna slovenska radijska igra še kontinuirano in neposredno povezavo z njenimi umetniškimi in razvojnimi dosežki skozi devetdesetletno zgodovino. Janova knjiga je neizbrisen pomnik slovenske radijske igre in umetniške produkcije Radia Slovenije, nedvomno pa bo pripomogla tudi k temu, da bodo ustvarjalci slovenske radijske igre poiskali prave odgovore na težave, v katerih se je znašla.«


Več o publikaciji


Publikacija je izšla v zbirki Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta v sodelovanju z Radiem Slovenija ob 90-letnici njegovega delovanja in je izdana s finančno pomočjo Javne agencije za knjigo RS in Ministrstva za kulturo RS.



CIKLUSIH POSEBNIH ODDAJ NA ARS – 3. PROGRAMU RADIA SLOVENIJA


Slišati sliko, videti zvok, tematski cikel oddaj po istoimenski knjigi o zgodovini radijske igre v Sloveniji, 3. program Radia Slovenija – ARS, sobote ob 13.05, od 14. julija do 18. avgusta 2018.




STALNE VIRTUALNE RAZSTAVE



VIRTUALNA RAZSTAVA JOŽE BABIČ - GLEDALIŠKI ČLOVEK 


Lani smo obeleževali 100. obletnico rojstva gledališkega in filmskega ustvarjalca Jožeta Babiča. Ob 101. obletnici rojstva Jožeta Babiča pa predstavljamo v obliki digitalne razstave izbor 101 fotografije iz bogatega gledališkega opusa in zasebnega življenja, ki pa je bilo vselej tesno prepleteno z njegovim javnim angažmajem.



Virtualna razstava Jože Babič - gledališki človek je dostopna na:

http://repertoar.sigledal.org/razstava/joze-babic-gledaliski-clovek


Pri virtualni razstavi smo sodelovali SNG Nova Gorica, Drama SNG Maribor, SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Slovenski gledališki inštitut, Zgodovinski arhiv Celje, Prešernovo gledališče Kranj, Šentjakobsko gledališče in Zavod Novi ZATO.



VIRTUALNA RAZSTAVA 150. obletnici ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani - O POTEH K »NAJLEPŠI IZNAJDBI ČLOVEŠKEGA DUHA«* NA SLOVENSKEM


Po razstavi, ki je bila ob 150-letnici ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani od 23. marca 2017 do 10. januarja 2018 na ogled v Slovenskem gledališkem inštitutu – Gledališkem muzeju, pripravili še njeno virtualno različico. Na virtualni razstavi se lahko podate skozi prelomne dogodke pred ustanovitvijo Društva, izveste o ustanovitvi Društva ‒ konceptih in ciljih, o temeljih gledališke omike in Franu Levstiku, Josipu Nolliju in prvi knjigi o gledališču, Slovenski Taliji, gledališki šoli in njenih pionirjih, raziščete zasluge slovenske politične omike, fenomen Borštnik, prelomne like profesionalizacije, repertoarni razvoj in gledališke stavbe, odkrivate pečat dramatike evropske ravni in pot iz profesionalizacije v evropeizacijo.



Virtualna razstava O poteh k "najlepši iznajdbi človeškega duha" na Slovenskem je dostopna na:

http://repertoar.sigledal.org/razstava/o-poteh-k-najlepsi-iznajdbi-cloveskega-duha-na-slovenskem


Več o razstavi



MEDNARODNA POTUJOČA RAZSTAVA ZGODOVINA EVROPE – KOT JO PRIPOVEDUJEJO GLEDALIŠČA - TUDI V VIRTUALNI IZDAJI

Lepo vabljeni na virtualni sprehod po partnerskem projektu SLOGI, mednarodni potujoči razstavi Zgodovina Evrope – kot jo pripovedujejo gledališča, ki je bila na ogled tudi v Ljubljani med 24. oktobrom 2016 in 3. januarjem 2017.


Virtualna razstava Zgodovina Evrope – kot jo pripovedujejo gledališča je dostopna na: 

http://www.thoetbit.eu/page/en/home.php


Več o razstavi

Podprto s strani programa Kultura Evropske unije.                    

            



VIRTUALNA RAZSTAVA SLOVENSKI HAMLETI


Kot nadaljevanje razstave Hamlet na Slovenskem smo Slovenski gledališki inštitut in Novi Zato. v sodelovanju s slovenskimi gledališči, centrom Prodok teater TV, Zgodovinskim arhivom Celje in Radiom Slovenija pripravili tudi virtualno razstava ob 400-letnici smrti Williama Shakespeara.


Razstava Slovenski Hamleti predstavlja triindvajset slovenskih Hamletov, triindvajset slovenskih gledaliških prvakov, ki so Shakespearovega kraljeviča Danskega interpretirali v dvaindvajsetih slovenskih uprizoritvah, od leta 1899 do leta 2013, ter zvočne posnetke znamenitega monologa Biti ali ne biti, v šestih slovenskih prevodih, ki jih interpretira Branko Šturbej (režija: Aleš Jan; posneto v studiu Radia Slovenija).



                                    

Virtualna razstava Slovenski Hamleti je dostopna na:
http://repertoar.sigledal.org/razstava/hamlet-na-slovenskem




V sodelovanju z različnimi institucijami smo v zadnjih letih pripravil tudi več drugih virtualnih razstav.




E-razstava o ustvarjalnem opusu Alenke Bartl je na ogled na strani Alenka Bartl, kostumografka.

 






E-razstavo, na kateri sta predstavljena Bartleby, pisar, zmagovalna uprizoritev Festivala Borštnikovo srečanje 2011, in Milada Kalezić, dobitnica Borštnikovega prstana 2013, si lahko ogledate na strani Festival Borštnikovo srečanje 2011.


E-razstavo, na kateri sta predstavljena Nevihta, zmagovalna uprizoritev Festivala Borštnikovo srečanje 2012, in Igor Samobor, dobitnik Borštnikovega prstana 2012, si lahko ogledate na strani Festival Borštnikovo srečanje 2012.


E-razstavo, na kateri sta predstavljeni Ponorela lokomotiva, zmagovalna uprizoritev Festivala Borštnikovo srečanje 2013, in Olga Kacjan, dobitnica Borštnikovega prstana 2013, si lahko ogledate na strani Festival Borštnikovo srečanje 2013.


E-razstavo, na kateri so predstavljeni Svatba, zmagovalna uprizoritev Festivala Borštnikovo srečanje 2014, Vlado Novak, dobitnik Borštnikovega prstana 2014, druge nagrade Festivala Borštnikovo srečanje 2014 in utrinki zaključne slovesnosti si lahko ogledate na strani Festival Borštnikovo srečanje 2014.


E-razstavo, na kateri so predstavljeni Hedda Gabler, zmagovalna uprizoritev Festivala Borštnikovo srečanje 2015, Ljerka Belak, dobitnica Borštnikovega prstana 2015, druge nagrade Festivala Borštnikovo srečanje 2015 in utrinki zaključne slovesnosti si lahko ogledate na strani Festival Borštnikovo srečanje 2015.


E-razstavo ob 50. obletnici Festivala Borštnikovo srečanje, na kateri so predstavljeni Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014).


Vse razstave so dostopne tudi v angleškem jeziku. / All exhibitions are available in English as well:

Alenka Bartl, Costume Designer

Maribor Theatre Festival 2011

Maribor Theatre Festival 2012

Maribor Theatre Festival 2013

Maribor Theatre Festival 2014

Maribor Theatre Festival 2015 

Borštnik Ring Award Winners (1970 – 2014)

 

Leta 2010 sta Slovenski gledališki inštitut in Festival Borštnikovo srečanje pripravila razstavo ob 45. obletnici Borštnikovega srečanja (avtorica razstave in izbor gradiva: Mojca Kreft; idejna zasnova razstave in oblikovalka: Danijela Grgić). Na voljo je tudi v digitalni obliki:

Gledališki utrinki 1966-2010


 

NAPOVEDNIK





15.–28. oktober 2018, Maribor

53. Festival Borštnikovo srečanje


Program


SLOGI na 53. FBS


petek, 19. oktobra od 10. ure dalje (Glazerjeva dvorana, UKM)

Osebnosti slovenskega gledališča, znanstveno srečanje (ZRC SAZU in UKM)


Osebnosti, ki so v svojem času in prostoru prestopale ustaljene predstave o gledališču. Priznani avtorji s področja gledališča s svojimi prispevki v osnovnih obrisih sledijo strukturi biografskega gesla, ob tem pa avtonomno izbirajo poudarke in interpretirajo delo obravnavanih osebnosti. Prispevke bosta imela tudi mag. Tea Rogelj in mag. Primož Jesenko iz SLOGI.

Več

 

ponedeljek, 22. oktobra ob 18.00 (Mali oder, SNG MB)

Poklon gospe Alenki Bartl   


Spomin na veliko ustvarjalko skozi kostumske skice, razstava SLOGI. Predstavitev mag. Tee Rogelj, dramaturginje in višje kustosinje SLOGI - Gledališkega muzeja.

Več


torek, 23. oktobra od 10. do 18. ure (Medetaža, SNG MB)

Strokovna literatura na FBS: predstavitve knjig in knjižni sejem


Predstavitev letošnjih publikacij SLOGI: Slovenski gledališki letopis 2016/2017, Amfiteater 6/1, Aleš Jan: Slišati sliko, videti zvok: zgodovina radijske igre v Sloveniji, Mojca Kreft: Franci Križaj – V varnem pristanu ustvarjalnega nemira, Gledališka vinjeta, Romana Ercegović: Obredno gledališče: Od misterijev matriarhalne Evrope do obujanja svetosti v gledališču našega časa in Jernej Novak: Gledališko desetletje, Kritike 1979/80– 1989/90.

Več



 

četrtek, 25. oktober ob 16.30 (razstava SLOGI)

Obnovljeno javno vodstvo po stalni razstavi HOJA za GLEDalIŠČEM. Od jezuitov do Cankarja


Stalno razstavo, ki osvetljuje pot, ki jo je slovensko gledališče prehodilo od 17. do 20. stoletja, smo v letu evropske kulturne dediščine dodali nove dimenzije in perspektive, s katerimi jo skušamo jasneje postaviti na zemljevid evropske gledališke zgodovine. Velika storia sega od gledališča reformatorjev in protireformatorjev in se sklene z nastopom slovenskega dramatika evropskega formata Ivana Cankarja na prelomu 19. in 20. stoletja. Ob tem nazorno prikaže, da so vsi ključni prelomni dogodki in procesi na tej poti v znamenju bodisi paralelnih evropskih procesov ali pa evropskih korenin oziroma  vplivov; a hkrati vendarle tudi v znamenju emancipacije slovenskega gledališča od prevelike zavezanosti slednjim ‒ zlasti na ravni jezika in nacionalne samobitnosti. Vstop prost!




četrtek, 8. novembra (dvorana SLOGI)

Simpozij STOLETJE HLAPCEV, ki ga organizirata SLOGI in UL AGRFT


Nemalo znamenitih replik iz danes kanonizirane drame Ivana Cankarja je že ob nastanku sprožilo burne odzive, kar je vplivalo na samo uprizarjanje dela. Pravzaprav je Cankar zaplete napovedal že ob zasnovi Hlapcev. Svojemu založniku je septembra 1909 pisal: »Drama bo napravila večji kraval nego Za narodov blagor. Naredil sem veren portret naših sedanjih nadvse umazanih političnih razmer. Če pride na oder, bodo tulili; in priti mora!«

Vladna cenzura je, kot zapiše drugje, »osumila celih – 62 mest«, »odstavkov, ki so bajè nevarni za javni mir in red«, in tako preprečila načrtovano uprizoritev v Ljubljani. Ob izidu drame konec januarja 1910 se je še zaostrilo: eno izmed neugodnih kritiških mnenj je spodbudilo klerikalno učiteljstvo k objavi protesta z javnim pozivom deželni vladi, »naj zabrani, da se omenjeno grdenje učiteljstva ne bo smelo javno uprizarjati«. Vrstili so se polemični odzivi in usoda Hlapcev je bila odločena: še dolgo niso ugledali luči odra.

Uprizoritve Cankar za časa življenja ni doživel in tudi ljubljansko gledališče, katerega svež začetek je zaznamovala preselitev delovanja iz stavbe današnje Opere v današnjo Dramo, se v prvi povojni sezoni ni odločilo zanjo. Hlapci so odrski krst naposled dočakali v obnovljenem Slovenskem gledališču v Trstu 31. maja 1919, v režiji Milana Skrbinška.



Hlapci v režiji Slavka Jana, Drama SNG v Ljubljani, sezona 1948/49. Na fotografiji: Milan Skrbinšek (Župnik), Vida Juvan (Minka), Edvard Gregorin (Nadučitelj), Mira Danilova (Geni), Pavle Kovič (Komar), Fran Lipah (Hvastja), Stane Sever (Jerman). Foto Vlastja Simončič, arhiv SLOGI.


***

V Cankarjevem letu, ko obeležujemo stoletnico dramatikove smrti, bomo na priložnostnem simpoziju pregledali skorajšnje stoletje uprizarjanja slovenskega kanonskega besedila; obdobje, v katerem se je v slovenskih profesionalnih gledališčih zvrstilo preko 30 uprizoritev Hlapcev. Na njihovo uprizarjanje želimo pogledati z različnih vidikov (interpretativnih, širše in ožje gledaliških, družbeno kontekstualnih idr.) ter v sledenju posameznim pristopom, bolj ali manj korenitim avtorskim obdelavam igre pa tudi fenomenu vnovičnih režijskih branj istega besedila podati sliko stoletnega gledališkega uresničevanja Hlapcev, ki je v svojih mejnikih zaznamovalo tudi razvojno pot slovenskega gledališča.


Vodji simpozija: Ana Perne (SLOGI) in Blaž Lukan (UL AGRFT)

                              





---------------------------------------------------------------------------
PRIJAVA NA E-NOVICE

S prijavo na E-novice boste prejemali informacije o dogodkih v inštitutu. Vaš elektronski naslov, na katerega vam pošiljamo elektronsko pošto, shranjujemo in varujemo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov in Splošno uredbo EU o varstvu podatkov.

Če ne želite več prejemati E-novic, nas obvestite z odjavo.
 
---------------------------------------------------------------------------

Obiščite nas na Facebooku




Nova publikacija - AMFITEATER, Revija za teorijo scenskih umetnosti, letnik 6, številka 1


Prva številka šestega letnika Amfiteatra prinaša tematski blok osmih razprav na temo kastracije slovenskega političnega gledališča, ki ga je uredil Tomaž Toporišič. Osem razprav dopolnjuje študija o projektu Marka Peljhana Makrolab. Tokratna številka prinaša tudi tri knjižne recenzije.




Več o publikaciji


Revijo Amfiteater je ustanovila UL AGRFT. V letu 2015 je revija začela izhajati v soizdajateljstvu s SLOGI. Ob tem pa ostaja univerzitetna znanstvena revija, z dvema številkama v letniku.

Izdajo publikacije sta finančno podprla Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.


KATALOG PEDAGOŠKIH PROGRAMOV SLOGI – Gledališkega muzeja za šolsko leto 2018/2019


 

Katalog pedagoških programov za šolsko leto 2018/2019


SPLETNA PLATFORMA


ZLATA PALIČICA


www.zlatapalicica.si



Zlata paličica je referenčna baza za iskanje in prvo spoznavanje kakovostnih gledaliških predstav profesionalnih gledaliških ustvarjalcev za otroke in mladino. Namen platforme je na enem mestu zbrati nabor priporočljivih predstav po izboru tričlanske strokovne komisije, sestavljene iz teatrologa, pedagoga in razvojnega psihologa.


 


Na podstrani Predstave lahko brskate po katalogu kakovostnih predstav, ki so jih ustvarili profesionalni gledališki ustvarjalci, in z iskalnikom po različnih kriterijih poiščete primerno predstavo.


Podstran Pedagoški programi predstavlja izbor kakovostnih programov kulturno-umetnostne vzgoje na gledališkem področju.


Na podstrani Pismenost za gledališče platforma ponuja strokovna usposabljanja in srečanja za strokovne delavce iz vzgoje in izobraževanja ter kulture.


Podstran Kreativno partnerstvo – s katalogom profesionalnih gledaliških ustanov, partnersko agoro, na kateri se predstavljajo profesionalni gledališki ustvarjalci, in primeri dobrih praks – spodbuja sodelovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov s profesionalnimi gledališkimi ustanovami in ustvarjalci.


Zlata paličica zagotavlja sistematično in kontinuirano spoznavanje profesionalnih gledaliških ustanov in ustvarjalcev iz vse Slovenije ter kakovostne profesionalne gledališke produkcije za odraščajoče občinstvo. Odpira vrata v gledališče – v radoživ in iskriv prostor odprtega, temperamentnega, kreativnega dialoga, umetniških presežkov in inovativnih prožnih oblik učenja.


Platforma Zlata paličica, ki vsaki dve leti zaživi tudi kot Festival uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica,  je namenjena vsem, ki radi obiskujete gledališče in želite v gledališki svet vpeljati tudi odraščajoče občinstvo.


 
 
Platforma Zlata paličica je del projekta Gleda(l)išče, katerega nosilec in izvajalec je Slovenski gledališki inštitut, ki je tudi nacionalni koordinator kulturno-umetnostne vzgoje na gledališkem področju. 

Več o projektu


Naložbo sofinancirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.    



POST SCRIPTUM (PRVI DEL: IZBRANE GLEDALIŠKE KRITIKE IN DRUGI DEL: IZBRANE KRITIKE RADIJSKIH IGER) AVTORJA LOJZETA SMASKA


 

Publikaciji, ki sta izšli v zbirki Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta podajata izbor kritik priznanega in plodovitega pisca Lojzeta Smaska. Izbrane gledališke kritike / Izbrane kritike radisjkih iger


O kritikah Lojzeta Smaska o radijskih igrah tudi v CIKLUSIH POSEBNIH ODDAJ NA ARS – 3. PROGRAMU RADIA SLOVENIJA:


Lojze Smasek: Post scriptum – Praske na hrbtu (10. 1. 2018)


Lojze Smasek: Post scriptum – Zasliševanje in sprava (17. 1. 2018)


Lojze Smasek: Post scriptum – 3. del: Grom Hoho in mišek Packo (24. 1. 2018)


Lojze Smasek: Post scriptum – Ciklus posebnih oddaj s kritikami Lojzeta Smaska o radijskih igrah (29. 1. 2018)


Lojze Smasek: Post scriptum – Blazno pokvarjeno (31.1.2018)


Lojze Smasek: P. S. – Milan Jesih: Mik usode (7. 2. 2018)


Lojze Smasek: P. S. – Andrej Skubic: Kot nebo (14. 2. 2018)


Lojze Smasek: P. S. – Rudi Šeligo: Ali naj te z listjem posujem (21. 2. 2018)


Lojze Smasek: P. S. – Ervin Fritz: Sreča in nesreča (28. 2. 2018) 

 

Lojze Smasek: P. S. – Umik v namišljenost (7. 3. 2018)


Lojze Smasek: P.S. – Laži med sanjami in stvarnostjo (14. 3. 2018)


Lojze Smasek: Post scriptum – Bivanje v mislih drugih (21. 3. 2018)


Lojze Smasek: Post scriptum – Ogromnost malenkosti (28. 3. 2018)


Slepa hiša Žarka Petana (4. 4. 2018)

Lojze Smasek: Mojster Eckhart sobratom (11. 4. 2018)

Lojze Smasek: Kar in kakor hočete (18. 4. 2018)

Lojze Smasek: Človek in hrast (25. 4. 2018)

Lojze Smasek: P.S. – Kazen brez zločina (2. 5. 2018)

Lojze Smasek: P. S. – Nizanje bistvenih izhodišč (9. 5. 2018)

Lojze Smasek: P. S. Podobe iz radijskih zvokov (16. 5. 2018)

Lojze Smasek: P. S. – Je glasba močnejša od besede? (23. 5. 2018)

Lojze Smasek: P. S. – Dokler ne ubijem spomina (30. 5. 2018)

Lojze Smasek: Novi pogledi (o radijski igri Likvidacija) (6. 6. 2018)

Lojze Smasek: Težko je biti listje (13. 6. 2018)

Lojze Smasek: Gostota samoobtoževanja (20. 6. 2018)

Lojze Smasek: Kazen za zločin (27. 6. 2018)

Lojze Smasek: Zanke novega (4. 7. 2018)

Lojze Smasek: Duhovita posmehljivost (11. 7. 2018)


Lepo vabljeni k poslušanju!