design: kamerad
powered by: e-orbit
Ljuba Prenner: SLOVO OD MLADOSTI

LIBRETO



OSEBE / PODNASLOV / VIR / UPRIZORITVE / PODATKI O AVTORICI / LITERATURA O LJUBI PRENNER / NASTAJANJE LIBRETA PREŠEREN OZIROMA SLOVO OD MLADOSTI / VSEBINA / BESEDILO



OSEBE: 3ž 10m, operni in baletni zbor



PODNASLOV: Prešeren, opera v treh dejanjih



VIR: Na zadnji, 29. strani tipkopisa (30 x 21 cm) je datum 11. februar 1954. Premiera praizvedbe je bila 23. marca 1954, po čemer lahko sklepamo, da gre za enega od besedilnih izvodov, ki so jih uporabljali ustvarjalci pri pripravah na uprizoritev. Približno tretjina teksta je podčrtana: gre za Prešernove verze, ki so spretno vključeni v posamezne prizore. Glasbo je napisal Danilo Švara.



UPRIZORITVE: Opera je bila uprizorjena dvakrat v ljubljanskem in trikrat v mariborskem Narodnem gledališču in je bila pri kritiki in občinstvu vedno dobro sprejeta. Praizvedbi z naslovom Prešeren je sledila prva mariborska uprizoritev (9. marec 1957).





V Mariboru so opero postavili na oder še v sezoni 1959/60 (10. oktobra 1959) in v sezoni 1978/79 (3. novembra 1978). Zadnja uprizoritev je bila ponovno v Ljubljani (15. aprila 1988).




Na vrh



PODATKI O AVTORICI

Pravnica in pisateljica Ljuba Prenner (1906-1977) je najprej objavljala literaturo za otroke in prozo,  svoj literarni opus pa je v zrelih letih dopolnila tudi z dramskimi besedili. V zadnjem obdobju svojega življenja se je spet vrnila k pripovedništvu, vendar so njena pozna dela ostala v rokopisu.


Njene prve revialne objave segajo v dijaška leta, leta 1929 pa je izdala otroško knjigo Skok, Cmok in Jokica in povest iz dijaškega življenja Trojica. Sledili so: roman, objavljen v nadaljevanjih, Pohorska vigred (Jutro 1930-31), Življenje za hrbtom (knjižna izd. 1936) in obširen zgodovinski roman Mejniki ali kronika malega sveta (Ženski svet, 1936-38). Leta 1939 je izdala svoje najpomembnejše delo, kriminalni roman Neznani storilec. Istega leta je ljubljanski Drami ponudila rokopis komedije Veliki mož (uprizorjena je bila v sezoni 1942/43) in bila sprejeta v Društvo slovenskih književnikov.






Med drugo svetovno vojno je delovala kot aktivistka Osvobodilne fronte in konec leta 1942 dobila tudi samostojno advokaturo, a le za slabih pet let. Leta 1947 so jo ob prvi aretaciji izključili iz Odvetniške zbornice in zaradi domnevnega kršenja kulturnega molka tudi iz pisateljske organizacije. Po zapletih s tedanjo oblastjo, ki so dosegli vrhunec s skoraj enoletno zaporno kaznijo oziroma s prisilnim delom v taborišču (1949-50), je bila leta 1954 delno rehabilitirana in znova vpisana v imenik odvetnikov, v Društvo slovenskih pisateljev pa so jo ponovno sprejeli šele tik pred smrtjo. Tudi iz seznamov ustvarjalcev uprizoritve Veliki mož, ki jih objavljamo, je razvidno, da je bil očitek kršenja kulturnega molka v povojnih sodnih procesih rabljen skrajno selektivno.


Kmalu po vojni je izdala Vasovalce, glasbeno spevoigro, ki jo je uglasbil Janez Gregorc. Sledil je libreto za opero Danila Švare, Prešeren oziroma Slovo od mladosti, ki je bila prvič uprizorjena v ljubljanski Operi leta 1954. Temu njenemu najuspešnejšemu odrskemu delu je sledila še komedija Gordijski vozel (izvedena 1967 na Radiu Trst in leta 1973 v Šentjakobskem gledališču).


Za prireditev ob stoletnici Odvetniške zbornice (1968) je napisala besedilo Advokat v slovenski literaturi in ga v slovenščini objavila v  hrvaški publikaciji Odvjetnik, ki je izhajala v Zagrebu. Med literati-odvetniki je predstavila Franceta Prešerna, Lovra Tomana, Radoslava Razlaga, Janeza Mencingerja, Ivana Tavčarja, Antona Novačana, Alojzija Remca, Iga Grudna in mnoge druge.


Ob stoletnici avtoričinega rojstva je v Slovenj Gradcu izšlo njeno še nenatisnjeno zgodnje delo, roman Bruc, v katerem je na osnovi svojih izkušenj in spominov na mladost opisala življenjsko pot dijaka in študenta Lojzeta Pečolarja:


Na vrh



LITERATURA O LJUBI PRENNER

Zaradi omenjenih obtožb in zaporne kazni je bila literatura L. Prennerdeležna načelne brezbrižnosti in obsojena na pozabo. Ena izmed redkih izjem je Zgodovina slovenskega slovstva. Avtor Lino Legiša je njeno predvojno književno delo obravnaval v VI. knjigi (Ekspresionizem in novi realizem), Viktor Smolej pa je v VII. knjigi omenil komedijo Veliki mož:



Ob devetdesetletnici rojstva in dvajseti obletnici smrti Prennerjeve (1997) sta Brigita Rajšter in Helena Horvat pripravili razstavi v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu in Slovenskem gledališkem muzeju v Ljubljani. Ob tej priložnosti je izšel katalog z obsežnim prikazom njenega življenja in dela; napisali sta ga avtorici razstave in Polona Kekec, odlična poznavalka pisateljičinega literarnega ustvarjanja. V Slovenj Gradcu je med drugim izšel tudi gledališki list gimnazijskega kulturnega društva (Spunk) z naslovom NLP (P), neznan/a Ljuba Puba (Prenner):



Najobsežnejši prikaz pisateljičinega življenja in dela je monografija Odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner, ki je izšla pri Novi reviji (2000). Avtorji Aleš Gabrič, Polona Kekec in Brigita Rajšter, so izčrpno opisali zgodovinski kontekst, avtoričino biografijo in umetniško ustvarjanje. Knjiga je opremljena s številnimi fotografijami in obsežno bibliografijo:


Na vrh



NASTAJANJE LIBRETA PREŠEREN OZIROMA SLOVO OD MLADOSTI

Ljuba Prenner, ki je vse življenje občudovala in prebirala Prešerna, je začela pisati besedilo že med vojno. Istočasno je sestavila tudi spevoigro Vasovalci in vanjo poleg narodnih pesmi vključila tudi nekaj Prešernovih verzov. Vasovalce je izdala dvakrat, takoj po vojni in leta 1951:



S pisanjem libreta se je intenzivneje ukvarjala leta 1947, ko je zaradi političnega preganjanja izgubila odvetniško licenco. Besedila ni uspela dokončati: po vrnitvi iz zapora leta 1950 je nadaljevala s pisanjem. Tekst, ki ga izgovarja Prešeren, sestavljajo izključno njegovi verzi, s čimer je avtorica hotela še posebej poudariti veliko spoštovanje do pesnikove osebnosti in njegovega ustvarjanja.

Na vrh



VSEBINA

Prvo dejanje se odvija na veliko soboto pred trnovsko cerkvijo. Prešeren v družbi prijateljev, Smoleta, Čopa in Kastelica, zagleda Julijo in se zaljubi vanjo. Julija pride v Trnovo z materjo, domov pa ju pospremi Julijin zaročenec Jožef Scheuchenstuehl.


V drugem dejanju preskočimo iz pomladi v poletje 1834 in iz Trnovega na Stari trg. Pevsko ogrevanje spet prevzame Prešeren s prijatelji. Prijateljsko idilo ponovno zmoti Julija, tokrat v družbi matere in zaročenca. Julijina spremljevalca najprej burno odreagirata na njeno spogledovanje s Prešernom, potem pa pevci  izvedejo Povodnega moža. Na vrhuncu dogajanja ljudstvo spodi z odra Prešernova nasprotnika, ki nimata posluha za vrhunsko poezijo, Janeza Bleiweisa in Jurija Pauschka.


Zadnje dejanje se odvija na Primičevem vrtu. Julija prebira Prešernove verze in se sprašuje, ali nemir v njej povzroča sočutje ali ljubezen. Mati jo svari pred pesnikom in razdvojeno dekle se na koncu odloči za Jožefa. Ko mati odide, se ji pridruži Prešeren in ji zrecitira Magistrale. Pri tem ga zasači Jožef in mu očita, da je s svojimi stihi osramotil njegovo zaročenko. Z materjo Julijo zvlečeta v hišo in ko pesnik odide, se na verandi pojavi ljubljanski škof in blagoslovi zaročenca. Ko se spusti noč, je Julija spet na balkonu, pod njim neumorno recitira Prešeren, Jožef pa se približuje s podokničarji, ki prepevajo pesnikove verze. Objokana Julija zbeži v hišo. V zadnjem prizoru sta na nočnem vrtu ostala le še Prešeren in Čop: pesnik prijatelju izpove svoj obup in razočaranje.

Na vrh



BESEDILO


Na vrh