design: kamerad
powered by: e-orbit
France Bevk: PARTIJA ŠAHA

DRAMA



OSEBE / PODNASLOV / VIR / UPRIZORITVE / PODATKI O AVTORJU / PARTIJA ŠAHA / VSEBINA / BESEDILO



OSEBE: 4 (2ž, 2m)



PODNASLOV: avtor je delo podnaslovil komedija v treh dejanjih. Tudi obe uprizoritvi sta ohranili prvotni podnaslov. Tipkopis (sig. II 545/3), ki je poleg režijske knjige edini ohranjeni primerek Bevkovega besedila v knjižnici Slovenskega gledališkega inštituta, ima podnaslov igrokaz v treh dejanjih.



VIR: tipkopis brez letnice, za katerega lahko zaradi dodanega stavka (Dogaja se med obema vojnama) na začetku opisa prizorišča v prvem dejanju sklepamo, da je nastal po drugi svetovni vojni, verjetno med letoma 1950 in 1970. Tipkopis je opremljen z žigom Šentjakobskega gledališča v Ljubljani in ima 50 strani.

Na vrh



UPRIZORITVE: Praizvedba Bevkovega besedila je bila v mariborskem gledališču (premiera 18. februarja 1939). Čez dobro leto, v sezoni 1939/40, so Partijo šaha postavili tudi na oder ljubljanske Drame (premiera je bila 9. aprila 1940):



 


Obe uprizoritvi je režiral Valo Bratina, ki je v obeh postavitvah igral tovarnarja Drena. Ena izmed obeh ohranjenih različic tipkopisa je prav režijska knjiga Vala Bratine:

 

Na vrh



PODATKI O AVTORJU

France Bevk (1890-1970), ki sodi med najpomembnejše in najplodnejše slovenske prozaiste, je začel svojo umetniško pot kot pesnik in dramatik. Njegovo prvo objavljeno besedilo je dramski prizor Veseli god (1912). Po vrnitvi s fronte je v letih takoj po prvi svetovni vojni sooblikoval gledališko in širše kulturno življenje na Goriškem. Najprej je priredil dramo Lovski tat Friedricha Gerstäckerja in jo objavil pod psevdonimom Franc Seljak (1920). Leta 1921 je uredil knjižico priredb in izvirnih iger, ki je pod naslovom Enodejanke izšla v Gorici. Že njegova prva odmevna drama V globini (objavljena v Ljubljanskem zvonu leta 1922, pozneje pa pod naslovom V Kaverni), ki se dogaja v strelskih jarkih, in prikazuje vojne strahote, je v osnovi družinska tragedija. Enako velja tudi za poznejši igri Kajn (1924) in Materin greh (1926). Slednjo je Bevk predelal v prozno besedilo z naslovom Krivda, ki ga je prvič izdala tržaška Edinost (1929), za njo pa še Jugoslovanska knjigarna (1934) in DZS v četrti knjigi avtorjevih Izbranih spisov (1955). Tik pred drugo svetovno vojno je napisal dramo Partija šaha (1939). Poleg naštetih del je ustvaril številne igre za otroke in mladino, njegove zgodbe in romani pa so bili uporabljeni kot predloga mnogih dramatizacij.

Na vrh



PARTIJA ŠAHA

Šahovska igra je sama po sebi lahko dramatično prizorišče psiholoških bojev ter zanimiva snov literarnih in odrskih poskusov (v zadnjem času na primer v drami Bobby in Boris avtorjev Dušana Jovanovića, Mitje Čandra in Eve Mahkovic).


Že devetdeset let pred nastankom zgoraj omenjenega besedila je pesnik in pisatelj Miran Jarc objavil kratko zgodbo z naslovom Partija šaha (Ljubljanski zvon, 1927). V njej je z zelo spretno rabo jezika in premišljenih učinkov na skromnih dveh straneh skiciral predzgodbo, tragični konflikt in njegove usodne posledice. Med Jarčevo novelo in Bevkovo dramo je kar nekaj vzporednic. To, da je Bevk obdržal isti naslov, motiv, ki je v noveli samo nakazan, pa razvil v obsežno literarno delo, nas napeljuje na misel, da je sam hotel ohraniti vez med obema deloma: pri Jarcu se med prijateljema, ki šahirata, preko neobvezne konverzacije zaradi žene enega od šahistov sproži nepopravljiva napetost. Ljubosumje in misel na zakonolomstvo sta prisotna že pri njem, vendar ta res kratka zgodba  učinkuje popolnoma drugače kot celovečerna igra,  v kateri Bevk uspe s pomočjo ostrega konflikta med moškima in njunega boja za isto žensko, oživiti tri polnokrvne osebe, ki v svoji kompleksnosti in protislovnosti niso ne pozitivne ne negativne in ki kljub osemdesetletni razdalji s svojo moralo oziroma nemoralo, erotiko in načinom življenja delujejo kot naši sodobniki. V drami poleg obeh zakoncev in družinskega prijatelja nastopa še služkinja. Nekatere lastnosti glavnih protagonistov so osvetljene prav s pomočjo odnosa do ostarele hišne pomočnice, razen tega pa nima kakšne pomembnejše vloge v dramskem dogajanju.

Na vrh



VSEBINA

Prizorišče vseh treh dejanj je meščanski salon v hiši industrialca Drena. Peter Dren in njegov prijatelj Edo Gale igrata šah ob navzočnosti Drenove žene Erne. Dren prepričuje Galeta, zakrknjenega samca, da bi moral spremeniti življenjske navade in si poiskati ženo.


Ko Gale in Erna ostaneta sama, je iz njunega pogovora razvidno Galetovo prizadevanje, da bi osvojil prijateljevo ženo, ki se sicer brani, vendar se prijatelju  pusti zapeljevati.


V naslednjem prizoru sta v sobi le moška. Na dan pride zgodovina njunega poznanstva: pred leti je Gale Drenu rešil življenje. Podjetnik mu je v zahvalo velikodušno ponudil denarno nagrado, vendar jo je Gale odklonil v zameno za njuno prijateljstvo. Pozneje si je zaradi svoje lahkomiselnosti in kvartopirskih dolgov od Drena sposojal denar; ko ga ponovno prosi za pomoč, mu Dren odreče posojilo. Kljub Galetovi veliki stiski - zaigrani denar je vrnil s pomočjo kraje, ki bo v kratkem razkrita - Dren pred njim raztrga stare menice in vztraja pri svoji odločitvi. Očitno je, da sluti, da se med Erno in Galetom nekaj dogaja, zato se je odločil, da se bo Galeta znebil. Zavrnjeni Gale odide, Dren pa ženi razkrije svoje ljubosumje.


Naslednji dan se Erna zaradi moževih sumničenj odloči, da Galeta ne bo več sprejemala. Ko ostane v hiši sama, se prijatelj, ki ga je služkinja po gospodaričinem navodilu že trikrat zavrnila, vtihotapi v odklenjeno hišo. Nesojeno ljubimko roti, naj ga reši pred življenjsko katastrofo. Erna obljubi, da bo posredovala pri možu, vendar njena prošnja pozneje pri njem naleti na gluha ušesa: Drenu s prosjačenjem za denar ponudi samo dokaz več, da jo Gale zalezuje in da do njegovega dvorjenja ni ravnodušna.


Sklepno dejanje se razplete zvečer. Erna je spet sama, kar Gale ponovno izkoristi. Tokrat pride v Drenovo hišo pijan in oborožen. Na njegove samomorilske grožnje  se Erna odzove tako, da mu hoče podariti nakit, vendar je prepozna. Gale bi moral denar v blagajno vrniti do jutra, ponoči pa draguljev ne moreta prodati. Ko se mož nepričakovano vrne domov, Erna, ki je pravzaprav brez kakršne koli resne krivde, panično skrije Galeta v sosednji prostor. Dren hitro ugotovi, da žena, ki »ne mara napenjati možganov«, nekaj skriva, kar mu potrdi tudi najdba šatulje z nakitom in neznanega revolverja. Sledi zakonska drama, ki se konča tako, da Dren Erno zaklene v njeno sobo, se tudi sam oboroži in ujame Galeta. Pretita si z revolverji, vendar Dren ve, da Galetov ni nabit. Vsiljivcu predlaga partijo šaha. Če ga bo Gale premagal, mu bo podaril denar, ki ga potrebuje. V nasprotnem primeru mu lahko Dren vzame življenje. Gale pod težo grožnje zaigra slabo in nasprotnik ga matira. Zmagovalec sicer ustreli, vendar vsiljivca namerno zgreši in ga vpričo žene, ki jo je medtem odklenil in spustil na prizorišče, vrže iz hiše. Dren je dosegel svoj namen: nasprotnika, ki ga zaradi kraje čaka kazen, je prestrašil in ponižal pred ženo, s katero je Gale še dan pred tem poskušal ljubimkati za njegovim hrbtom.

Na vrh



BESEDILO


Na vrh