design: kamerad
powered by: e-orbit
Ivan Tomšič: DVA ZETA

KOMEDIJA (vesela igra v enem dejanji)



OSEBE / VIR / O AVTORJU / KNJIŽNE IZDAJE DRAMATIČNEGA DRUŠTVA / AVTORSTVO / VSEBINA / BESEDILO



ŠTEVILO OSEB: 5 (1ž 4m)



VIR: 44. (b) zvezek Slovenske Talije, zbirke dramatičnih del in iger, Ljubljana, 1879, 50 str.



PODATKI O AVTORJU

Ivan Tomšič (1838-1894), pesnik, pisatelj in urednik, je bil po poklicu učitelj in šolski nadzornik. Poleg literarnega dela se je posvečal predvsem pedagogiki, pisanju učbenikov in domoznanstvu. Tako kot Janez Bleiweis, njegov podpornik v času šolanja, se je zavzemal za napredek slovenskega kmetijstva in v ta namen napisal nekaj poljedelskih priročnikov. 1871 je začel izdajati mladinski list Vrtec, ki ga je urejal do smrti. K sodelovanju je pritegnil najpomembnejše pisateljice in pisatelje tistega časa. V Vrtcu je objavljal tudi dramska besedila za mladino (npr. Otročji glasi v majniku, Prve črešnje…), leta 1875 pa je izdal Gledališke igre za slovensko mladino.


Več podatkov o avtorju je zbranih v dvanajstem zvezku Slovenskega biografskega leksikona (1980, članek je napisal France Koblar):



Na vrh



KNJIŽNE IZDAJE DRAMATIČNEGA DRUŠTVA

Eden izmed ciljev, ki smo si jih v Slovenskem gledališkem inštitutu zadali ob stopetdeseti obletnici ustanovitve Dramatičnega društva (2017), je spletni dostop do vseh izvirnih slovenskih dramskih besedil, ki so bila uprizorjena v obdobju 1867 – 1892 oziroma natisnjena v zbirki Slovenska Talija.
Na vrh



AVTORSTVO VESELOIGRE DVA ZETA

Na naslovnici so le avtorjeve inicialke (I. T.).  Dramatično društvo komedije kljub knjižnemu natisu ni uprizorilo. Anton Trstenjak v Slovenskem gledališču (Ljubljana, 1892) Ivana Tomšiča sicer omenja, vendar le zaradi njegove knjige Gledališke igre za slovensko mladino (str. 93). Komedijo Dva zeta po pomoti pripiše Ivanu Tavčarju (str. 101). V Slovenski bibliografiji (Ljubljana, 1903-1905) Franca Simoniča je kot avtor naveden Ivan Tomšič (str. 518).


Čeprav gre za priredbo nemške igre (podnaslov: poleg nemškega predelal za slovensko gledališče, naslov izvirnika ni naveden), je veseloigra obveljala za izvirno Tomšičevo delo (Frank Wollman, France Koblar).


Pred nami je preprosta komedija, s katero želi avtor gledalce predvsem razvedriti z uporabo preizkušenih komediografskih vzorcev. Med dramskimi osebami je nepogrešljivi služabnik, ki komentira dogajanje in s ponavljanjem iste fraze skrbi za zabavo občinstva. Besedilo dosega komične učinke tudi s podvajanjem usode dveh prijateljev oziroma dveh zetov.


Dramske osebe uporabljajo slovenščino, ki nas spomni na avtorjev belokranjski izvor ter je nekoliko bolj vzhodno obarvana in pod vplivom hrvaščine kot dramska besedila drugih piscev, ki so nastala v istem obdobju.
Na vrh



VSEBINA

Feodor  Vertnik je srečno poročen mlad pravnik. Življenje mu greni le njegov tast, upokojeni polkovnik Miroljub, ki se je naselil v njegovem domu in se oblastno vtika v njegovo življenje in zakon. Feodorjeva žena Olga je do očeta povsem nekritična in se ravna po njegovih muhah. Ker je Olga prinesla v zakon visoko doto in sta po Miroljubovi zaslugi zakonca tudi drugače preskrbljena, tast pričakuje, da bo edina Feodorjeva skrb sreča in družabno življenje njegove hčerke. Begali naj bi iz zabave na zabavo, Feodor pa ima kot odvetnik tudi poklicne ambicije. Rad bi se posvetil zahtevni zadevi: zastopal naj bi prijatelja, bogatega tržaškega trgovca, in ima s primerom veliko dela in skrbi. Olga se zjutraj odloči, da bo ostala ob njem, potem pa jo oče le pregovori in odideta na koncert. Ko se vrneta domov, med njimi izbruhne prepir. Na koncu se Olga vendarle odloči za moža: spremljala ga bo na poslovni poti v Trst in Benetke. Tudi oče bo iz Ljubljane odpotoval nazaj domov na Gorenjsko. S seboj želi  odpeljati starega služabnika Jožefa, vendar se Feodor odloči, da bo služabnik z njim odpotoval v Benetke. Jožef je presrečen, ker bo spet videl kraje, ki jih je prvič obiskal kot sluga polkovnika Miroljuba, ko je bil ta še aktiven v vojaški službi. Poleg naštetih oseb nastopa v enodejanki še drugi zet, Feodorjev študijski kolega Žirovski. Tudi on je sveže poročen, le da mu namesto tasta življenje na podoben način zapleta tašča. Žirovski poskrbi, da steče pogovor tudi o drugih zakonskih problemih, vendar se na koncu za mlada zakonca Olgo in Feodorja vse dobro izteče.
Na vrh



BESEDILO



Na vrh