design: kamerad
powered by: e-orbit
Pavel Golia: DOBRUDŽA 1916

DRAMA


PODNASLOV: Igra o veselih in žalostnih dneh naših dobrovoljcev v Rusiji v treh delih (devetih slikah), posvečena vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem, ki so leta 1916 padli v Dobrudži v težkih in krvavih bojih za svobodo



OSEBE / VIR / UPRIZORITVE / O AVTORJU / ZGODOVINSKO OZADJE PRVA SVETOVNA VOJNA:  SLOVENSKA DRAMATIKA - DRAMSKA BESEDILADRAME V LITERARNIH REVIJAH - KNJIŽNE IZDAJE DRAMSKIH BESEDIL - KNJIŽNE IZDAJE DRAM OB STOLETNICI - SLOVENSKO GLEDALIŠČE / VSEBINA / BESEDILO

 


 

OSEBE: 6ž 25m

 

 

VIR: tipkopis iz arhiva ljubljanske Drame, 28x22 cm, 63 str.



UPRIZORITVE: Besedilo je bilo prvič uprizorjeno v Narodnem gledališču v Ljubljani 30. novembra 1938:



Dramo je režiral Osip Šest, ki je za gledališki list napisal članek o tekstu:

Na vrh



PODATKI O AVTORJU

Pesnik in dramatik Pavel Golia (1887-1959) se je izšolal za vojaški poklic. Deloval je kot časnik v avstro-ogrski vojski. Med prvo svetovno vojno je prestopil na srbsko oziroma rusko stran in bil v bojih ranjen. Leto 1918 je preživel v Moskvi, kjer se je navduševal nad tamkajšnjim gledališkim ustvarjanjem. Po vrnitvi v domovino (1919) se je vse do upokojitve (1946) poklicno posvečal gledališču. Začel je kot dramaturg in pozneje ravnatelj ljubljanske Drame, nadaljeval pa kot intendant osiješkega gledališča (1923-1925) in beograjske Drame (1925). Po vrnitvi iz Beograda je bil upravnik ljubljanskega Narodnega gledališča.


Pesmi je začel objavljati tik pred prvo svetovno vojno. Leta 1921 je izdal Večerno pesmarico in Pesmi o zlatolaskah. Tudi s poznejšimi zbirkami je nadaljeval tradicijo moderne in vztrajal pri klasičnih oblikah.


Golia se je uveljavil predvsem kot avtor iger za otroke in mladino (Petrčkove poslednje sanje, Triglavska bajka, Princeska in pastirček, Jurček, Srce igračk, Uboga Ančka in Sneguljčica). Med obema vojnama so bile uprizorjene tudi štiri drame za odraslo publiko (igra Betlehemska legenda, komedija Kulturna prireditev v Črni mlaki ter drami Bratomor na Metavi in Dobrudža 1916). V tem obdobju je občasno prevajal dramska besedila in režiral, po upokojitvi pa je prevajal predvsem prozo in mladinska dela iz ruščine. 1926 je bila uprizorjena njegova dramatizacija Jurčičevega Desetega brata.


Več o avtorju:

http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi206542/

http://www.tre.sik.si/domoznanstvo/pavel-golia.html

Na vrh



ZGODOVINSKO OZADJE
Avtor je, kot je razvidno iz biografije, v drami prikazal svojo osebno življenjsko izkušnjo: časnik Andrej Zakotnik je njegov alter ego, ki svojo četo uspešno priključi proruskim vojaškim silam.

Dogajanje se zaključi v Dobrudži, pokrajini med Donavo in Črnim morjem, kjer je bilo eno izmed bojišč balkanske fronte med prvo svetovno vojno. Južni del Dobrudže danes pripada Bolgariji, severni pa Romuniji.

http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/pridruzitev-srbskemu-dobrovoljskemu-korpusu.html

Na vrh



PRVA SVETOVNA VOJNA IN SLOVENSKA DRAMATIKA

Prva svetovna vojna je usodno zaznamovala Slovence, slovensko ozemlje in desetletja, ki so ji sledila. Trpljenje in umiranje na frontah in v zaledju je prizadelo vse sloje in starostne skupine prebivalstva. Ženske, otroci in možje, ki niso bili vpoklicani, so se soočali z izgubo sinov, mož, bratov in očetov. Iz leta v leto je bilo manj hrane: civilisti so bili sestradani in podhranjeni, nekateri pa so bili zaradi bližine fronte prisiljeni zapustiti domove. Ker so bili begunci najbolj izpostavljeni vsesplošnemu pomanjkanju, je bila v tej skupini civilnega prebivalstva stopnja smrtnosti zelo visoka. Nekateri so se lahko zatekli k sorodnikom ali prijateljem, najslabše pa se je godilo tistim, ki so jih naselili v begunskih taboriščih.



Štiriletna vojna je s svojimi apokaliptičnimi razsežnostmi močno odmevala tudi v literarnih delih. Kot tematika se je pojavila v vseh literarnih zvrsteh: poleg pesmi (Alojz Gradnik, Oton Župančič, tudi Pavel Golia…) in dram so s prvo svetovno vojno povezana nekatera najpomembnejša slovenska prozna dela (Ivan Cankar: Podobe iz sanj, Prežihov Voranc: Doberdob in druga).


Dogajanje na frontah in med civilisti, medvojne tragedije in povojne travme, neskončno trpljenje in protivojna sporočila: vse to je prisotno tudi v dramskih delih. Večina slovenskih dramatikov, ki je v svojih tekstih upodabljala strahote prve svetovne vojne, se je aktivno udeleževala bojev (poleg Pavla Golie še France Bevk, Stanko Majcen, Angelo Cerkvenik, Fran Lipah, Ferdo Kozak…).

Na vrh



DOBRUDŽA IN DRUGA DRAMSKA BESEDILA S TEMATIKO PRVE SVETOVNE VOJNE

Tematika prve svetovne vojne je v slovenski dramatiki -tako kot v širšem evropskem prostoru- močno zaznamovana s pojavom nove literarne smeri, ekspresionizma. To velja predvsem za zgodnejša dela, napisana neposredno po koncu vojne oziroma v dvajsetih letih, Dobrudža pa sodi med drame v bolj tradicionalnem realističnem slogu.


V spodnjem seznamu so zbrani nekateri dramski teksti, ki upodabljajo snov prve svetovne vojne. Dramska besedila z medvojno in povojno tematiko so našteta kronološko. Letnica se nanaša na revialno ali knjižno izdajo. Izjemoma je upoštevana letnica praizvedbe:

Silvin Sardenko: Solza miru (1915)

Ferdo Kozak: Dialog v zaledju (1917)

Fran Lipah: Dopust (1917), Gospod poročnik (1929)

Janez Evangelist Krek: Ob vojski ali Ko je vojna (1918)

Andrej Pavlica: Dva prstana (1919)

Stanko Majcen: Kasija (1919), Dediči nebeškega kraljestva (1920), Apokalipsa (1923)

France BevkV kaverni  ali V globini (1922)

Alojz Kraigher: Na fronti sestre Žive (1929)

Janez Jalen: Nevesta (1929), Bratje (1930)

Makso Šnuderl: Pravljica o rajski ptici (1930)

Angelo Cerkvenik: Kdo je kriv? (1934)

Pavel Golia: Dobrudža 1916 (1938)

France Voga: Kar sem rekel, sem rekel, 1990 (knjižna izdaja 2016)

Marjan Bevk: Pisma s fronte – priredba (2001)

http://drustvo-soskafronta.si/index.php?show=novica&id=51

Na vrh



DRAME O PRVI SVETOVNI VOJNI V LITERARNIH REVIJAH (SLOVAN, DOM IN SVET, LJUBLJANSKI ZVON)

Revije so med vojno redno izhajale in prinašale tudi literaturo, ki jo je zaznamovalo dogajanje na frontah. Prvi so se oglasili pesniki, kmalu pa so vpoklicani literati začeli objaviljati tudi krajša dramska besedila, v katerih so prikazovali svoje vojne izkušnje.


    


Besedila, objavljena v Ljubljanskem zvonu in reviji Dom in svet, so dostopna tudi v Digitalni knjižnici Slovenije:

http://www.dlib.si/

Na vrh



NEKATERE KNJIŽNE IZDAJE DRAMSKIH BESEDIL S TEMATIKO VELIKE VOJNE

Prva knjižna izdaja dramskega dela z vojno tematiko je izšla leta 1918: Ob vojski Janeza Evangelista Kreka prikazuje trpljenje civilnega prebivalstva. Ob stoletnici prve svetovne vojne smo v Slovenskem gledališkem inštitutu razstavili nekaj knjižnih izdaj, ki jih hranimo:


Na vrh



KNJIŽNE IZDAJE DRAM, KI SO IZŠLE OB STOLETNICI PRVE SVETOVNE VOJNE

Ob obletnici začetka vojne (2014) je urednica Marjeta Žebovec izdala tri antologije literarnih del na temo prve svetovne vojne (poezija, proza, dramska dela):

http://www.lepa-beseda.si/prva_svetovna_vojna.php


V knjigi z dramami je zbranih deset dramskih besedil. Najstarejše je nastalo takoj po začetku vojne, najmlajše pa več kot desetletje po njej:



Dve besedili je v publikaciji Ko je vojna (založba Amalietti) predstavil urednik in pisec spremnih besedil Milan Dolgan. Poleg Krekove drame Ko je vojna (Ob vojski) je v knjigi objavljena tudi dramatizacija usode Ivana Brenceta Pehtuta, kmeta z Dovjega, ki je bil leta 1915 pred avstrijskim vojaškim sodiščem obsojen na smrt in ustreljen. Avtor France Voga je za naslov uporabil Brencetove besede, izrečene pred obsodbo, ki so simbol njegove odločnosti, kljubovalnosti in poguma (Kar sem rekel, sem rekel):


Na vrh



PRVA SVETOVNA VOJNA IN SLOVENSKO GLEDALIŠČE

Na knjižni razstavi v Slovenskem gledališkem inštitutu smo opozorili še na nekatere uprizoritve v slovenskih gledališčih (prevedena dela evropskih avtorjev) in druge gledališke dogodke, povezane s prvo svetovno vojno:


Na vrh



VSEBINA

Četa avstro-ogrske vojske se že v Ljubljani odloči, da bo prestopila na rusko stran. Vojaki so enotni: ne bodo se več borili za Avstrijo. Predaja se posreči in dogajanje se nadaljuje v ruskem frontnem taboru. Med navdušenimi pogovori o slovanskem bratstvu poteka zbliževanje med narodoma. Sestra Rdečega križa Jelizaveta Andrejevna in oficir Andrej Zakotnik začutita medsebojno naklonjenost. Vsi Rusi nimajo pozitivnega odnosa do Slovencev: medtem ko poročnik Dobronravov zaneseno recitira Prešerna v ruščini, jim da Jelizavetin zaročenec Petrov vedeti, da so kljub nekaterim ugodnostim, ki so jih deležni kot Slovani, konec koncev le vojni ujetniki.


Ko se v nadaljevanju dogajanje preseli v carjevo delovno sobo, se proti prostovoljcem postavi sam Rasputin in carja nagovarja, naj ne sprejme njihove pomoči. Carju in Rasputinu se pridruži poročnik Petrov, ki zagovarja nasprotno stališče, obenem pa carja svari pred Rasputinom. Naslednji prišlek, srbski vojni ataše, poroča, da si na rusko stran želi prestopiti deset tisoč srbskih,  hrvaških in slovenskih prostovoljcev. Car je nad predlogom navdušen in prebegle čete so tako sprejete v ruske vrste.


Naslednje prizorišče je Odesa, kjer poteka idilično rusko slovensko prijateljevanje. Jelizaveta je vedno bolj naklonjena Zakotniku. To ji očita tudi njen zaročenec Petrov in Jelizaveta odkrito izpove svojo ljubezen do Zakotnika. Petrov v jezi strelja nanj, vendar ga zgreši. Ko vsi, ki so slišali strel,  prihitijo na prizorišče, jih Andrej pomiri, češ da se je Petrovu samodejno sprožil revolver.


V naslednjem prizoru car prisostvuje mimohodu ruskih divizij. Posebej nagovori srbsko divizijo prostovoljcev in jim zaželi uspeh na fronti.


V zadnji sliki, dva meseca pozneje,  smo priča masakru na fronti v Dobrudži. Med ofenzivo se četa bojuje do zadnjega moža, poveljujočega Andreja Zakotnika. Njegova poslednja želja je namenjena Jelizaveti: prosi jo, naj z njunim še nerojenim otrokom odpotuje k njegovi materi v Slovenijo.

Na vrh



BESEDILO



Na vrh